Namen projekta je opolnomočiti lokalne skupnosti za prispevanje k prehodu v zeleno, z viri gospodarno in konkurenčno nizkoogljično gospodarstvo in trajnostno družbo z zeleno reformo občinskih proračunov. S promocijo njenih gospodarskih, okoljskih in socialnih učinkov ter sodelovanjem s pristojnimi državnimi organi in deležniki bo projekt tlakoval pot tudi za hitrejše napredovanje zelene proračunske reforme na državni ravni ter s tem za trajnostne strukturne reforme, ki bodo prispevale k celoviti in trajni blaginji za vse.

> Priročnik za ozelenjevanje občinskega proračuna: Občinski proračun v podporo trajnostnemu razvoju lokalne skupnosti (oktober 2017)

> Ozelenjevanje občinskega proračuna: občina Ajdovščina pilotna občina v projektu (sporočilo za javnost ob zaključku pilotnega projekta) (oktober 2017)

> Vabljeni k prebiranju dokumenta Vzvodi in koristi zelene reforme občinskega proračuna – domače in tuje dobre prakse (oktober 2017)

> Priporočila za izboljšanje sistemskega okolja, da bi lokalne skupnosti lahko še bolje izrabile potencial svojega proračuna za transformativne politične in ekonomske prakse ter udejanjile kolektivno moč, da nas popeljejo na pot družbeno in okoljsko bolj vzdržnega razvoja. (oktober 2017) (sporočilo za javnost)

> Nacionalni posvet Napredne občine Slovenije: lokalnim skupnostim prijazni proračuni

(15. september 2017, Ljubljana)

*Predstavitve govorcev in posnetki:

  • Gaja Brecelj, Umanotera (posnetek)
  • Renata Karba, Umanotera (povezava) (posnetek)
  • Tilen Božič, Ministrstvo za finance (povezava) (posnetek)
  • Sven Schade, Generalni direktorat za okolje pri Evropski komisiji (povezava) (posnetek)
  • Hans-Wolf Zirkwitz, Urad za varstvo okolja v Mestu Stuttgart (povezava) (posnetek)
  • Violeta Bulc, evropska komisarka za promet (povezava) (posnetek)
  • Mojca Vendramin, Eko sklad, j.s. (povezava) (posnetek)
  • Okrogla miza naprednih slovenskih občin: kako jim je uspelo in kako bi lahko bile še boljše? (posnetek)
  • Bojan Sever, župan Občine Idrija
  • Tadej Beočanin, župan Občine Ajdovščina
  • Rajko Leban, direktor Goriške lokalne energetske agencije – GOLEA
  • Tatjana Bernik, vodja oddelka za okolje in prostor v Občini Škofja Loka
  • Janez Nared, višji znanstveni sodelavec na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU

*Fotografije z dogodka

*Sporočilo za javnost

*Vabilo na dogodek

> Predstavitev projekta Napredne občine Slovenije: lokalnim skupnostim prijazni proračuni na 24. redni seji Občinskega sveta Občine Ajdovščina (junij 2017) (koristi ozelenjevanja občinskih proračunov)

> Dokument Proračun lokalne skupnosti (april 2017)

> Pripravili smo poročilo o uporabi proračunskih mehanizmov za podporo prehodu v nizkoogljično in krožno gospodarstvo:Zelena proračunska reforma: politično in zakonodajno ozadje ter primeri iz drugih držav (marec 2017)

> Sporočilo za javnost ob predstavitvi poročila: Od zelene Slovenije ne bo ostalo veliko, če ne bomo postavili prave cene onesnaževanju (28. 3. 2017)

> Preverili smo, ali slovenske občine pri pripravi občinskega proračuna vključujejo zainteresirano javnost. (Sporočilo za javnost, 28. 11. 2016)

> V občini Ajdovščina so v letu 2016 uspešno izvedli prvi del projekta »Moja pobuda«, s katerim je občina povabila občanke in občane k sodelovanju pri načrtovanju porabe sredstev občinskega proračuna. Participativni proračun je bil izbran kot dobra praksa v okviru projekta Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri  in več o tej dobri praksi je na voljo tukaj (11. 11. 2016).

> Izobraževanje za trajnostni razvoj v občini Ajdovščina – predavanja in delavnice:

– Podnebje nas vse povezuje, PUM-O, 2. marec (vabilo)

– Podnebje nas vse povezuje, Študijski krožek Sivka, 16, marec (vabilo)

– Spoznaj svoj življenjski slog na primeru življenjskega cikla mobilnega telefona, PUM-O, 21. marec (vabilo)

– Zelena delovna mesta, Program za mlade, 4. april (vabilo)

Zapis o dogajanju na delavnicah v občini Ajdovščina smo povzeli v prispevku za lokalni časopis Latnik. (april 2017)

 

OZADJE

Potreba po trajnostnih strukturnih reformah za izhod iz krize

Netrajnostni način proizvodnje in potrošnje dobrin v svetu, za katerega sta značilna hitro usihanje naravnih virov in rastoča onesnaženost, postaja nevzdržen. Podnebne spremembe, upadanje biotske raznovrstnosti, degradacija habitatov ter pohajanje zalog surovin in fosilnih energentov od držav zahtevajo sprejetje učinkovitih ukrepov. V Sloveniji se še vedno soočamo tudi z zapuščino proračunske in gospodarske krize: visoko brezposelnostjo in javnim dolgom.

V strokovnih krogih obstaja soglasje, da je uporaba ekonomskih oz. tržnih instrumentov v okoljski politiki nujna in tudi najbolj učinkovita, saj delujejo neposredno. Konsolidacijski ukrepi, ki so bili do zdaj sprejeti v Sloveniji, so bili večinoma varčevalne narave in ne vključujejo vizije za prihodnji trajnostni razvoj. Zelena[1] proračunska reforma pa bi lahko ob konsolidaciji javnih financ spodbudila razvoj bolj učinkovitega in okolju prijaznega ter s tem bolj konkurenčnega gospodarstva, izhod iz visoke brezposelnosti in večjo blaginjo za vse. Namesto varčevalnih rezov na področju zdravstva, izobraževanja, sociale in kulture so za ljudi in državo boljši: postopna odprava okolju škodljivih subvencij, reforma okoljskih davkov in vlaganje proračunskih sredstev v učinkovitejšo in trajnostno infrastrukturo in tehnologije. Potrebujemo reforme, ki bodo hkrati naslavljale fiskalne in okoljske probleme ter strukturne probleme slovenskega gospodarstva (med njimi je energetska in snovna intenzivnost industrije) ter vključevale vizijo za trajnostni razvoj.

Zelena proračunska reforma – sinergijsko gonilo prehoda v zeleno gospodarstvo in trajnostno družbo

Zeleno proračunsko reformo (ZPR) lahko opredelimo kot reformo, ki obsega prilagoditev vseh javnofinančnih postavk, bodisi na prihodkovni ali odhodkovni strani, z upoštevanjem merila trajnostnosti. Zajema odpravo okolju škodljivih subvencij, spodbude za zelene investicije in zeleno javno naročanje ter reformo davčnega sistema – dvig okoljskih dajatev ter preusmeritev obdavčenja iz dobrega (delo) na slabo (poraba virov in emisije).

Teoretično jasen koncept je v praksi dolgotrajen proces, katerega rezultati se izkazujejo postopoma in na dolgi rok. ZPR lahko pripomore k uravnoteženju javnih financ in vladi omogoči, da proračun usmeri na druga področja ali zmanjša zadolženost; spodbudi učinkovitejšo rabo virov in gospodarstvu ter posameznikom pošlje korektne tržne signale; zmanjša (kolateralne) negativne učinke – npr. na zdravje in okolje; poveča konkurenčnost gospodarstva; spodbudi inovativnost in prehod na zeleno, krožno gospodarstvo; poveča zaposlenost; krepi dobro upravljanje, skladnost politik in delovanje v javnem interesu. V fiskalni politiki se odraža dejanska vsebinska usmeritev vladajoče politike.

Zelena reforma proračuna je horizontalni ukrep, ki prinaša najbolj celovito rešitev za netrajnostne vzorce v družbi in podpira celovito usmeritev v zeleno, z viri gospodarno in konkurenčno nizkoogljično gospodarstvo in trajnostno družbo.

 

NAMEN PROJEKTA

Namen projekta je opolnomočiti lokalne skupnosti za prispevanje k prehodu v zeleno, z viri gospodarno in konkurenčno nizkoogljično gospodarstvo in trajnostno družbo z zeleno reformo občinskih proračunov. S promocijo njenih gospodarskih, okoljskih in socialnih učinkov ter sodelovanjem s pristojnimi državnimi organi in deležniki bo projekt tlakoval pot tudi za hitrejše napredovanje zelene proračunske reforme na državni ravni ter s tem za trajnostne strukturne reforme, ki bodo prispevale k celoviti in trajni blaginji za vse.

 

CILJI PROJEKTA

  • izboljšanje zavedanja slovenske javnosti o večplastnih koristih zelene proračunske reforme in izgradnja politične podpore za zeleno reformo državnega proračuna;
  • povečanje prisotnosti koncepta zelene proračunske reforme v slovenskem političnem diskurzu na lokalni in državni ravni;
  • povečanje prepoznavnosti domačih in tujih dobrih praks različnih ukrepov zelene proračunske reforme v slovenski javnosti, pri odločevalcih in pripravljavcih predpisov;
  • podpora izbrani lokalni skupnosti (občini) v vključujočem procesu strateškega razvojnega načrtovanja in pripravi ukrepov za ozelenitev občinskega proračuna;
  • izboljšanje prepoznavnosti potencialov za ozelenitev gospodarstva in prehod v trajnostno skupnost v občinah;
  • povečana motivacija slovenskih občin za ozelenitev občinskih proračunov;
  • ustaviti okoljsko škodo zaradi škodljivih posrednih ali neposrednih subvencij;
  • zmanjšati energetsko intenzivnost in intenzivnost porabe virov slovenskega gospodarstva;
  • dvigniti delež zelenih investicij in potrošnje v industriji in gospodinjstvih.

 

AKTIVNOSTI

V okviru projekta bomo izvedli:

  • Kampanjo na nacionalni ravni za promocijo koncepta, ki vključuje analizo koncepta in predstavitev dobrih praks ozelenjevanja občinskega proračuna, analizo generičnega proračuna slovenske občine, delo s pristojnimi državnimi organi in deležniki za vzpostavitev podpornega sistema na nacionalni ravni za ozelenjevanje državnega in občinskih proračunov, izvedbo nacionalnega posveta ter promocijo koncepta ozelenjevanja občinskega proračuna.
  • Pilotni projekt “Ozelenjevanje občinskega proračuna”, ki vključuje sodelovanje v procesu nastajanja vizije in strategije razvoja Občine Ajdovščina, oblikovanje predlogov ozelenitve občinskega proračuna, pripravo argumentacije za deležnike v lokalni skupnosti, usposabljanje občinskih uradnikov in svetnikov, izbor rešitev in sodelovanje v procesu priprave (rebalansa) proračuna 2017, podporo ekipi na občini pri izvajanju aktivnosti ter predstavitev izbranih rešitev za javnost.
  • Priročnik in priporočila ter diseminacija. Ta sklop zajema pripravo priročnika za ozelenjevanje občinskega proračuna, promocijo priročnika in razvitih rešitev ter pripravo priporočil za izboljšanje predpisov v podporo ozelenjevanja občinskega proračuna in odstranitev ovir, ki niso v pristojnosti občine.

 

TRAJANJE: Projekt traja od 1. septembra 2016 do 31. oktobra 2017.

KONTAKT: Gaja Brecelj, vodja projekta, gaja@umanotera.org.

 

[1] »Zeleno« v tem kontekstu pomeni (1) okolju manj škodljivo (glede emisij v vodo, zrak in tla, odpadkov, škodljivih vplivov na biotsko in habitatno raznovrstnost) in (2) z manj izčrpavanja naravnih virov (surovin, energentov, vode, rodovitne prsti ipd.), poleg tega pa tudi (3) socialno pravično.

 

Infolist projekta Ozelenjevanje občinskega proračuna

 

LOGO_MOP_SLO

 

 

Projekt sofinancira Ministrstvo za okolje in prostor.