gpp

 

Kaj je zeleno / nizkoogljično javno naročanje (ZeJN)

Zeleno/nizkoogljično javno naročanje je naročanje blaga, storitev ali gradnje, ki imajo v primerjavi z običajnim blagom, storitvami in gradnjami v celotni življenjski dobi manjši vpliv na okolje in enake ali boljše funkcionalnosti.

Tako je ZeJN leta 2008 opredelila Evropska Komisija v Sporočilu »Javno naročanje za boljše okolje«, ki je postavilo temelje za uveljavljanje ZeJN v državah članicah. Na spletni strani EU GPP najdete vse informacije o ZeJN, npr:
– okoljske zahteve za 22 skupin izdelkov/storitev/gradnje (večina v slovenskem jeziku)
– Priročnik za ZeJN
– primere dobrih praks
– zakonodajni in politični okvir za ZeJN
– mesečne GPP publikacije ipd.

Pri nizkoogljičnem javnem naročanju sta dodatno poudarjena energijska vidika, torej učinkovita raba virov in obnovljivi viri energije.

Predpisi, povezani z ZeJN
Nekatera sektorska zakonodaja postavlja določene obveznosti v zvezi z naročanjem določenega blaga in storitev, na primer z določitvijo minimalnih standardov energijske učinkovitosti, ki jih je treba upoštevati. Več v dokumentu Regulativa ZeJN. V Sloveniji imamo zeleno javno naročanje tudi zakonsko določeno. Več na tej povezavi – Uredba o ZeJN.

Priročnik za ZeJN
Dopolnjeno tretjo izdajo priročnika za ZeJN Kupujte zeleno! je Evropska komisija objavila aprila 2016. Priročnik je konkreten pripomoček za pomoč javnim naročnikom pri nakupu izdelkov, storitev ali gradnje z zmanjšanim okoljskim vplivom. Priročnik vsebuje:
– usmeritve, kako vključiti okoljske zahteve v različne faze procesa naročanja,
– nekatera pravna vprašanja,
– izbrane primere zelenega javnega naročanja.
Koristi ZeJN
Zeleno javno naročanje ima vrsto prednosti na socialnem (večja kakovost življenja), ekonomskem(prihranki, inovacije, okoljske tehnologije in zeleni izdelki), političnem (javni sektor kot zgled) in naokoljskem področju (manjši vpliv na okolje). ZeJN je lahko ključnega pomena pri reševanju okoljski problemov, kot so:
– krčenje gozdov, (npr. z nakupom lesa in lesnih proizvodov iz zakonito posekanega in trajnostno upravljanih gozdov),
– izpusti toplogrednih plinov (npr. z nabavo izdelkov in storitev z nižjim CO2 odtisom v njihovem celotnem življenjskem ciklu),
– poraba vode (npr. s pomočjo izbora naprav za bolj učinkovito porabo vode),
– energijska učinkovitost in raba virov (z izbiro izdelkov, ki so bolj učinkoviti in ki vsebujejo trajnostna načela zasnove izdelkov, na primer od zibelke do zibelke),
– onesnaževanje zraka, vode in tal (z nadzorovanjem kemikalij in omejevanjem uporabe nevarnih snovi),
– odpadki (z opredelitvijo procesov ali embalaže, ki ustvarjajo manj odpadkov in spodbujanje ponovno uporabo in recikliranje materialov),
– trajnostno kmetijstvo (npr. nakup ekološko pridelanih živil).

Znaki za okolje
Pri okoljskih zahtevah naročnik lahko zapiše, naj ponudnik k ponudbi priloži potrdilo (med drugim), da ima blago znak za okolje tipa I, iz katerega izhaja, da blago izpolnjuje zahteve.

V okviru okoljskega označevanja je uveljavljen pristop življenjskega kroga izdelka, ki zagotavlja, da izdelke proizvedejo, uporabljajo in odlagajo na trajnosten in okolju prijazen način. Obstaja več kot 450 oznak v 197 državah in v 25 industrijskih panogah, ki so predstavljeni v globalnem indeksu. V Evropi so najbolj prepoznavni znaki EU Ecolabel (Marjetica), Blue Angel, Nordic Swan, Fair Trade, FSC, PEFC, FLEGT, ekološka pridelava hrane ipd. Tukaj (str. 96) je dostopen opis nekaterih najpogostejših znakov.

Po klasifikaciji ISO obstajajo tri vrste sistemov okoljskega označevanja, ki so opisane v dokumentu Znaki za okolje. V istem dokumentu so opisani še ostali znaki za okolje.
V Sloveniji vodi podatke o podeljenih znakih za okolje ARSO.

Sistem ravnanja z okoljem

Pri storitvah lahko javni naročnik od ponudnika zahteva, da mora biti tehnično in strokovno usposobljen za upoštevanje okoljskih vidikov pri izvajanju javnega naročila. Ponudnik lahko to dokazuje med drugim tudi s potrdilom o registraciji v sistem EMAS ali podeljenim certifikatom za ISO 14001.

ISO 14000 so razvili predvsem za pomoč organizacijam pri boljšem nadzoru nad upravljanjem, ki lahko privede do zmanjšanje okoljskih vplivov. Glavni namen standarda je organizacijam pomagati pri nenehnem izboljševanju njihove okoljske uspešnosti. ISO 14001, podobno kot drugi standardi iz serije, je prostovoljen.

EMAS je prostovoljni sistem EU za okoljsko ravnanje in presojo. Predstavljen je v zakonskem aktu Uredba (ES) št. 1221/2009. Shema EMAS je primerljiva s standardom ISO 14001:2004 , vendar ga EMAS nadgrajuje, saj vsebuje nekatere dodatne elemente. V Sloveniji podatke o podeljenih certifikatih EMAS vodi ARSO.

Ocena stroškov življenjskega kroga (LCC)
Uredba ZeJN priporoča, da naročnik, ob upoštevanju predvidene življenjske dobe blaga, storitve ali gradnje, v postopku oddaje javnega naročila smiselno upošteva stroške v življenjskem krogu. Strošek življenjskega kroga (LCC) je torej orodje, s katerim ocenjujemo stroške v celotni življenjski dobi izdelka, storitve ali gradnje. Običajne in najpogosteje uporabljene metode LCC temeljijo na izključno finančnem vrednotenju, pri katerem ocenjujejo štiri glavne kategorije stroškov: stroške naložbe, obratovanja, vzdrževanja in odstranjevanja na koncu življenjske dobe. Ocena LCC je sicer lahko (vendar običajno ni) samostojna tehnika, ki pa se opira na rezultate iz LCA. Podrobneje o LCC.

Okoljski vplivi izdelkov / storitev / gradnje
V procesu oblikovanja okoljskih zahtev za ZeJN so za vsak izdelek/storitev/gradnjo ugotovljeni najpomembnejši okoljski vplivi in načini, kako z ZeJN lahko te vplive zmanjšamo ali celo odpravimo. V nadaljevanju so predstavljeni okoljski vplivi za 22 izdelkov, povzetih iz dokumentov EU GPP.

Dobre prakse ZeJN

Evropska komisija
Od januarja 2010 Evropska Komisija zbira in objavlja primere zelenega javnega naročanja po vseh državah članicah. Gre za prikaz uspešnega oblikovanja zelenih (pa tudi trajnostnih) javnih naročil s strani javnih naročnikov in usmeritev za vse, ki želijo slediti njihovemu zgledu. Leta 2012 je bila objavljena Brošura dobrih praks zelenega javnega naročanja, ki predstavlja izbrane primere.

Mesto Dunaj
Zeleno javno naročanje (projekt ÖkoKauf) so na Dunaju uvedli leta 1998. Cilj projekta je prestrukturirati nabavo v mestni upravi v skladu z načeli varovanja podnebja in pravili Evropske komisije za nabavo. Z zelenim javnim naročanjem je mesto izpuste CO2 zmanjšalo za 30 tisoč ton letno, finančni prihranek pa vsako leto znaša 17 milijonov evrov.

 

Untitled2