Naraščajoče zavedanje nevarnosti od človeka povzročenih podnebnih sprememb in njihovih globalnih razsežnosti je že konec osemdesetih let prejšnjega stoletja sprožilo proces mednarodnega sodelovanja na znanstvenem in političnem področju. Od takrat se je izboljšalo poznavanje vzrokov in posledic podnebnih sprememb, prav tako pa tudi potrebnih ukrepov za njihovo pravočasno preprečitev.

Boj proti podnebnim spremembam je univerzalno prepoznan kot pogoj za doseganje trajnostnega razvoja in zapisan med cilji Agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030. V nadaljevanju so predstavljene najpomembnejše institucije ter mednarodne in nacionalne politike na področju podnebnih sprememb. Predstavljeno je, kako se ta civilizacijski cilj – preprečiti nevarne podnebne spremembe – preliva v mednarodne politične dogovore, iz njih pa v regionalno in nacionalno zakonodajo in ukrepe. Opisane so obveznosti, ki jih ima Slovenija do mednarodne skupnosti glede zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, in ukrepi za njihovo izpolnjevanje.

Blaženje podnebnih sprememb je povezano tudi z drugimi področji politike, kot so okolje, industrija, gospodarstvo, kmetijstvo, raziskave in konkurenca ter kohezijska politika. Ta pregled pa se osredotoča na področji podnebja in energetike, saj je proizvodnja in poraba energije ključni dejavnik blaženja podnebnih sprememb. Vključene so tudi nekatere politike na področjih prometa, stavb, odpadkov ter rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva. Kot komplementarno področje so vključene politike prilagajanja podnebnim spremembam.


Civilizacijski cilj

preprečiti nevarne podnebne spremembe, ki so posledica človekovih dejavnosti

Mednarodni politični dogovori – Kjotski protokol, Pariški podnebni sporazum

Namen: zmanjšanje tveganj in učinkov podnebnih sprememb z ohranitvijo dviga povprečne globalne temperature občutno pod 2 °C v primerjavi s predindustrijsko dobo in prizadevanji, da se dvig temperature omeji na 1,5 °C v primerjavi s predindustrijsko dobo

strateški cilji Evropske unije na področju zmanjšanja emisij toplogrednih plinov

znižanje emisij toplogrednih plinov na ravni Evropske unije za vsaj 20 % glede na raven v letu 1990 do leta 2020 in za vsaj 40 % glede na raven v letu 1990 do leta 2030 ter prehod na ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov do leta 2050

podnebno-energetska politika Evropske unije

sistem Evropske unije za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov; delitev prizadevanj med državami članicami za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki niso vključene v trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov; povečanje energetske učinkovitosti; spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov;

mobilnost z nizkimi emisijami; raba zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstvo;

zmanjšanje emisij F-plinov; zajemanje in shranjevanje ogljika;

upravljanje Energetske unije; financiranje ukrepov na področju podnebnih sprememb; prilagajanje podnebnim spremembam;

mednarodno sodelovanje na področju podnebja

podnebno-energetska politika Republike Slovenije

zmanjšanja oziroma omejevanja rasti emisij toplogrednih plinov v sektorjih, ki niso vključeni v sistem trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov;

izboljšanje energetske učinkovitosti; spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov;

spodbujanje naložb v prenove stavb in skoraj ničenergijske stavbe;

trajnostna mobilnost; prilagajanje podnebnim spremembam


Več informacij na spodnjih povezavah:









Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstev Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.