V Sloveniji vsako leto povzročimo skoraj 9 ton ekvivalenta CO2 izpustov toplogrednih plinov na osebo. Za omejitev nevarnih posledic podnebnih sprememb bi morali izpuste zmanjšati na manj kot 2 toni na osebo. Naše izpuste presegamo kar za 5-krat!

Kako prihraniti gorivo?

Kupim varčni avto:

  • Izberite avto z manjšimi izpusti CO2 glede na znamko in tip avtomobila: Manj goriva kot avto porabi, manj je izpustov CO2- TOP 10 avtomobili z nizkimi emisijami CO2 (seveda zahteva investicijo, ki pa se lahko v doglednem času obrestuje – Ekosklad nudi ugodne kredite).
  • Trgovci avtomobilov so obvezani informacije o porabi goriva in emisijah CO2 za nove avtomobile postaviti na vidno mesto. ZPS je preverila stanje v 12 avtomobilskih salonih in kako lahko potrošniki dobimo te podatke.Več preberite v članku iz revije VIP (februar 2007).

Varčno vozim in takoj prihranim:

  • V skandinavski državah in na Nizozemskem obstajajo programi Eko vožnje, kjer se vozniki naučijo voziti z manjšo porabo goriva oziroma brez nepotrebne dodatne porabe. Torej lahko z dodatnim znanjem prihranite 12-15 % in istočasno prispevate manj TGP. Tudi v Sloveniji nekatere avtošole ponujajo trening varčne vožnje, kot na primer AMZS Varčna vožnja.

Tudi način vožnje vpliva na porabo goriva in s tem na vpliv na okolje. Pa še prihranite lahko! Zatorej 10 namigov za učinkovito vožnjo:

  • Avto uporabljajte čim manjkrat.
  • Vozite v pravi prestavi: če vozite v prenizki prestavi, zapravljate gorivo.
  • Vozite s čimbolj konstantno hitrostjo (s kombinacijo hitrega pospeševanja in zaviranja je poraba goriva večja).
  • Zmanjšajte čas delovanja motorja, ko avto stoji na mestu: večina avtomobilov ne potrebuje ogrevanja pred vožnjo. Ugasnite motor, če stojite dlje, kot gori rdeča lučjo na semaforju.
  • Ne vozite prehitro: poraba goriva je najbolj optimalna pri 90 km/h. Če povečate hitrost na 110 km/h, se poraba poveča za 25 %.
  • Zmanjšajte upor zraka: dodatki na zunanji strani avtomobila (podaljšek strehe, prtljažnik, “spoljerji” pa tudi odprto okno) povzročajo dodaten upor in s tem povečano porabo goriva – pri večjih hitrostih tudi do 20 %.
  • Redno pregledujte zračni tlak v pnevmatikah: napolnite jih do vrednosti, ki jo priporoča proizvajalec. Pripomogli boste k zmanjšani porabi goriva in daljši življenjski dobi pnevmatik.
  • Preudarno uporabljajte klimatsko napravo, ki lahko porabi tudi okoli 10 % več goriva. Vendar pa pri 80 km/h raje vključite klimo, saj odprto okno poveča zračni upor.
  • Razbremenite avtomobil težkih bremen, če jih ne uporabljate.
  • Redno vzdržujte svoje vozilo in uporabljajte gorivo, ki je za vozilo predpisano.

Sicer pa:

  • Življenje brez avtomobila je osebna izbira, ki poleg prihrankov izpustov zaradi neporabljenega goriva spodbuja tudi sistemske spremembe, kot so zmanjševanje potrebe po gradnji novih cest in parkirišč ter spodbujanje bolj zgoščene poselitve, ki prinašajo dodatne prihranke izpustov. Življenjski slog brez avtomobila zmanjšuje zastoje v prometu in odvisnost od nafte ter se izogne vprašanjem škodljivih vplivov na okolje pri proizvodnji električnih vozil. Na kratke razdalje se zato vozite s kolesom ali pojdite peš. Prav tako uporabljajte javni prevoz (glede na prevožene km ima avtomobil 4-krat večje emisije CO2 kot avtobus, v primeru, da je ta poln).
  • Izognite se letalskim potovanjem, če lahko potujete z vlakom oziroma avtobusom. Izogibanje letalskim prevozom je pomembna osebna strategija za blaženje podnebnih sprememb, ker na tem področju tehnologij z nižjimi izpusti toplogrednih plinov sploh še ni na vidiku in bo letalstvo verjetno zadnji od vseh načinov prevoza, za katerega bodo uveljavljeni nizkoogljični standardi. Ogljični odtis letalskih prevozov je odvisen od razdalje: s povratnim letom Ljubljana – New York – Ljubljana povzročimo 1,9 tone izpustov ekvivalenta CO2. Če letimo na Novo Zelandijo, jih povzročimo več kot 5 ton. Tudi poleti po Evropi niso nedolžni: skok v London nanese 0,41 tone ekvivalenta CO2, v Bruselj ali Pariz 0,3 tone, v Frankfurt 0,2 in v Beograd 0,16 tone ekvivalenta CO2.

Katere prehranske navade naj spremenim?

  • Kupujte rastlinsko, lokalno in ekološko pridelano (sezonsko) hrano! Pridelana naj bo največ 150 km od mesta bivanja.
  • Opustite oziroma zmanjšajte uživanje mesa in mlečnih izdelkov. Živinoreja povzroča tako velik delež izpustov toplogrednih plinov, da globalnega segrevanja ni mogoče zadržati pod 1,5 °C brez sprememb v načinu prehranjevanja. Po drugi strani so za pridelavo hrane rastlinskega porekla potrebne manjše kmetijske površine, kar pomeni manj deforestacije oziroma razpoložljivost tal za ponovno zaraščanje, ki lahko predstavlja pomemben, čeprav začasen ponor CO2. Zmanjšanje porabe hrane živalskega porekla je pomembno tudi zaradi vpliva na zdravje in na pričakovano življenjsko dobo.
  • Znižajte količino odpadne hrane in kupujte le toliko, kot res potrebujete. Glede na zadnje statistične podatke je v Sloveniji v 2017 nastalo skoraj 131.800 ton odpadne hrane ali povprečno 64 kg na prebivalca. Polovico odpadne hrane so proizvedla gospodinjstva. Poleg tega je 38 % odpadne hrane še vedno užitne; razlog gre torej pripisati predvsem preveliki potrošnji.

Kako zmanjšati porabo električne energije?

  •  Izberite varčne žarnice: standardne žarnica porabijo 90 % električne energije za segrevanje, nove »spiralne« žarnice pa so 75 % bolj učinkovite. Primerjajte njeno svetlost (merjena v luksih) z najnižjo porabo energije (merjeno v vatih) (www.soslightbulbs.com).
  • Popolnoma izključite elektronske naprave, kadar jih ne uporabljate (TV sprejemnike, audio stereo naprave. Ne pustite jih v stanju pripravljenosti (stand by), ko še gori katera od lučk. Naprava v stanju pripravljenosti še vedno porablja 30 % energije glede na stanje delovanja. Tudi mit, da morajo računalniki ostati prižgani čez noč, ne drži. Ugašajte tudi računalniški monitor.
  • Zmanjšajte uporabo sušilca perila, če le imate dovolj prostora za sušenje, tudi pozimi.
  • Perite na nižji temperaturi: tako za oblačila kot za okolje je bolje (belo na 60°C, temno na 30-40°C).
  • Izberite električne naprave z oznako A+++ (pralne, pomivalne stroje idr.), kar označuje manjšo porabo energije. Znano je tudi, da LCD monitorji porabijo 70 % manj energije kot običajni (o tem razmislite, ko kupujete nov monitor).

Ogrevanje stanovanja:

  • Termostat za ogrevanje nastavite na nižjo temperaturo, ko vas dalj časa ni doma (ko ste v šoli ali v službi) in ponoči. Preizkusite, katera temperatura vaši družini najbolj ustreza – nočna tudi pod 17°C, nekateri priporočajo tudi 15°C (dnevna okoli 21°C). Če na znižate temperaturo iz 22°C na 20°C, prihranite 12 % energije. V ogrevanem stanovanju vsaka stopinja nad 20°C pomeni do 6 % večjo porabo energije, torej posledično tudi višji strošek. Ne zastiranje ogrevalnih teles: to poveča porabo energije tudi do 10 % in zapravlja energijo, zato priporočamo, da zavese segajo le do nivoja ogreval.

Ogrevanje vode:

  • Temperaturo na termostatu bojlerja nastavite na nižjo vrednost (seveda v primeru, če jo lahko sami prilagajate). Za segrevanje vode porabimo 20 % energije celotnega gospodinjstva – vodni grelec vzdržuje temperaturo vode tudi, če vode ne uporabljamo. Ob zamenjavi bojlerja izberite bolj učinkovitega.

Prenova stanovanja ali hiše:

  • Razmislite o oknih z dobrimi izolacijskimi lastnostmi –  nižja vrednost U-koeficienta (opisuje toplotno moč, ki prehaja skozi okensko površino kot posledica temperaturne razlike okolice in bivalnega prostora – W/m2K) pomeni boljšo toplotno izolacijo.
  • Izolirajte stene, če vaša hiša še ni toplotno izolirana (če se pozimi pod napušči naredijo ledene sveče, je to znak slabo izolirane strehe). Kot izolacijo lahko uporabite celulozno toplotno izolacijo, narejeno iz zmletega časopisnega papirja celulozna, ki je primer obnovljivega vira. Če je hiša primerno izolirano, lahko prihranite okoli 30 %. Zaradi toplotne izolacije podstrešja tudi ni potrebna investicija v hladilni sistem.

Ekosklad nudi ugodne kredite namenjene okoljskom naložbam občanov.

Dandanes je potrošništvo postalo način življenja in posedovanje (pogosto nepotrebnih) materialnih dobrin statusni simbol. Pogosto brez prevpraševanja o tem, kje in kako so bile stvari proizvedene, kupujemo poceni stvari, radi imamo akcije ipd. Vsak nakup pa ni zgolj nakup, saj vpliva na življenje ljudi in ostalih živih bitij po vsem svetu ter na stanje planeta. Alternativa temu je vzdržen življenjski slog z osredotočanjem na preproste življenjske užitke, ki ne samo, da varuje življenju prijazno podnebje na planetu, ampak tudi prinaša prihranke, koristi zdravju in zagotavlja več namena, pripadnosti in sreče kot nakupovanje in trošenje. Zatorej pred vsakim nakupom storite naslednje:

  • Najprej se vprašajte, ali stvar res potrebujete.
  • Kupujte stvari, ki trajajo dlje.
  • Kupujte izdelke proizvajalcev in trgovcev, ki delujejo v smeri zmanjševanja emisij TGP in drugih onesnaževal ter jih na ta način podpirajte.
  • Razmislite, ali se lahko oskrbite kako drugače kot z nakupom. Nakup materialnih dobrin in posedovanje (lastnina) namreč nista edina načina oskrbe z dobrinami! Souporabljamo, izmenjujemo, ponovno uporabljamo in izposojamo si lahko tako rekoč vse: obleke, igrače, avtomobil, kolo, orodje, hrano, semena, knjige, športne, glasbene in gospodinjske pripomočke…

Primeri takih alternativ so:

Odgovoren odnos do ravnanja z odpadki se začne že doma. Ne pozabite na geslo: ZMANJŠAJ. PONOVNO UPORABI. LOČUJ.

Prvo vodilo naj bo, da se količina proizvedenih odpadkov zmanjša. Že z malimi spremembami pri nakupovanju lahko precej zmanjšate količino odpadkov, ki jih proizvedete doma in okoli doma.

  • Izogibajte se nakupovanju nepotrebnih stvari (in s tem nepotrebnim odpadkom); če nekaj le redko potrebujete, si to raje izposodite ali delite nakup z nekom drugim.
  • Kupujte izdelke, ki jih lahko ponovno uporabite. Tako se na primer odločite za nakup polnilnih baterij namesto navadnih ali pa izberite izdelke v steklenih kozarcih namesto v plastičnih. Morda se količina proizvedenih odpadkov v obeh primerih ne sliši ravno velika, pa vendar je bolje izbrati alternativo, ki se lahko ponovno uporabi.
  • Ko se stvar pokvari, jo raje popravite kot pa zavrzite. Na ta način se prihrani energija, surovine, pa še manj je obremenjevanja okolja z odpadki.
  • Izbirajte izdelke, ki so prodajani s čim manj embalaže, saj na ta način manj odpadne embalaže pristane v vaših smeteh. Če določene izdelke uporabljate redno, kupite večjo količino naenkrat (na rinfuzo) in se tako izognite kupovanju manjših količin. Na ta način boste prihranili finančno, poleg tega pa boste zmanjšali količino odpadkov.
  • Če česa ne potrebujete več, stvar raje podarite nekomu, ki jo potrebuje.

Prav tako ne pozabite, da lahko veliko večino izdelkov, ki jih morda vidite kot odpadke, ponovno uporabite. Stvari, ki so namenjene na smetišče, tako ponovno uporabite za kak drug namen. Na spletu obstaja mnogo predlogov, kako raznovrstnim že uporabljenim izdelkom pričarate novo življenje. Za slovenske predloge si poglejte stran Manj smeti, manj skrbi.

Nenazadnje, odpadke ločeno odlagajte. Tako se prihrani energijo, ki bi se sicer porabila za proizvodnjo novih izdelkov iz surovin; poleg tega pa se zniža potreba po izkoriščanju naravnih virov. Z recikliranjem prav tako zmanjšujemo število že obstoječih odlagališč odpadkov in znižujemo potrebo po odprtju novih.

Na sledeči povezavi si lahko preberete kaj o ločevanju odpadkov pravijo Ekologi brez meja.

  • Postanite aktivni državljani in podpirajte zelene politike, predvsem na področju odprave škodljivih subvencij ter postavljanja takšne cene ogljika, da postanejo onesnaževalne dejavnosti dražje in zelene rešitve sorazmerno bolj dostopne.
  • Ko opazite okoljski problem, ki bi ga bilo potrebno rešiti, ali pa se sprejemajo netrajnostne odločitve, to sporočite naprej. Probleme javno izpostavljajte in, če je potrebno, organizirajte dogodke, na katerih se bo dotična problematika obravnavala. Na ta način vršite tako pritisk na onesnaževalce kot na odločevalce, ki nemalokrat njihova dejanja podpirajo; prav tako pa o tej tematiki seznanjate okoliško prebivalstvo.
  • Razširite zavedanje o nujnosti zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov med svojimi bližnjimi, prijatelji in sodelavci.
  • Komunicirajte o stvareh, ki so pomembne za ohranitev našega planeta. Če se le da, to storite od doma – če imate možnost hitre internetne povezave, boste na ta način prihranili precej goriva in časa.
  • Podpirajte organizacije, ki delujejo na področju trajnostnega razvoja. Podprite katero od organizacij, ki delujejo na področju podnebnih sprememb, energetske učinkovitosti, trajnostnega razvoja, vpliva na politike ter so aktivne pri osveščanju javnosti v Sloveniji. Umanotero lahko podprete tudi z donacijo.

Letak “Kaj lahko storim za blaženje podnebnih sprememb” je za prenos na voljo tukaj.