Načela ustvarjalne skupnosti v praksi

Čedalje večjo prepoznavnost koristi, ki jih prinašajo skupnostni projekti, je s svojo udeležbo na 3. nacionalni konferenci o skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri potrdilo 90 udeležencev – predstavnikov občin, razvojnih agencij, civilnodružbenih organizacij in civilnih iniciativ, izobraževalnih ustanov, podjetij in državne uprave. Read more

Dve muhi na en mah – podnebju in zdravju prijaznejša prehrana

Omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C ne bo mogoče doseči brez korenitega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu. Pri tem je zmanjšanje porabe emisijsko intenzivne hrane živalskega izvora ključni ukrep, ki dopolnjuje povečanje učinkovitosti kmetijskih praks in zmanjšanje odpadne hrane. Ta ukrep je stroškovno učinkovit in se odlično prilega situaciji v Sloveniji, kjer bi z zmanjšanjem porabe rdečega mesa in izdelkov iz rdečega mesa ne samo občutno zmanjšali izpuste toplogrednih plinov, ampak se hkrati približali sodobnim prehranskim priporočilom.

Nedavno objavljeno poročilo Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) je močno zaostrilo zahteve glede potrebne hitrosti in velikosti zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov za ohranitev stabilnega podnebja in zmanjšanje tveganj za zdravje, premoženje, zadostno preskrbo s hrano in vodo, varnost ljudi in gospodarski razvoj. Za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C glede na predindustrijsko raven bi morali globalne, od človeka povzročene emisije do leta 2030 zmanjšati za okrog 45 % glede na leto 2010 in sredi stoletja doseči neto ničelne emisije. To pomeni veliko in hitro zmanjšanje izpustov v čisto vseh sektorjih. Pri tem so posebej pomembni ukrepi, ki ne zahtevajo razvoja novih tehnologij, so stroškovno učinkoviti in družbi prinašajo dodatne koristi. Eden od takšnih ukrepov je sprememba prehranskih navad. Zmanjšanje potrošnje mesa in drugih živalskih proizvodov lahko pomembno prispeva k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in izboljšanju učinkovitosti porabe virov v sistemih oskrbe s hrano[1] in je zlasti smiselna, kadar je potrošnja večja od zdravstvenih priporočil, kot je to primer v Sloveniji.

Politike za blaženje podnebnih sprememb se v Sloveniji v največji meri osredotočajo na proizvodnjo in porabo energije, medtem ko je kmetijstvo deležno presenetljivo malo pozornosti. Sektor kmetijstva je za prometom drugi največji vir izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji v sektorjih, ki niso vključeni v evropsko shemo za trgovanje z emisijami (EU ETS). V letu 2016 so izpusti v kmetijstvu predstavljali 15,9 % v skupnih emisijah ne-ETS sektorjev. Kar 8 % povzročijo emisije metana iz prebavil rejenih živali. Zmanjšanje pridelave in porabe mesa, predvsem prežvekovalcev, je zato v Sloveniji pomemben dejavnik doseganja podnebnih ciljev.

Zmanjšanje porabe hrane živalskega porekla pa ni atraktivno samo iz podnebnega stališča, ampak je zaradi vpliva na zdravje in pričakovano življenjsko dobo tudi velikega pomena iz vidika javnega zdravja. Spoznanja o škodljivih učinkih uživanja rdečega mesa in izdelkov iz rdečega mesa, predvsem povezanosti z nekaterimi oblikami raka[2], so pripeljala do revizije prehranskih priporočil. Nacionalni inštitut za javno zdravje tako uživanje več kot 0,3 kg rdečega mesa oziroma mesnih izdelkov na teden označuje kot tveganje, količine nad 0,5 kg na teden pa kot resno tveganje za zdravje[3]. Statistični podatki kažejo, da poraba rdečega mesa v Sloveniji prehranska priporočila presega kar za 4-krat. V letu 2017 je namreč povprečen prebivalec naše države potrošil 1,79 kg mesa na teden, od tega 1,18 kg rdečega mesa[4].

Koristi prehoda na prehrano z večjim deležem hrane rastlinskega porekla so za obvarovanje stabilnega podnebja na globalni ravni še veliko večje, kot je to razvidno iz samega potenciala zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov v živinoreji. Za pridelavo hrane rastlinskega prekla so namreč potrebne manjše kmetijske površine, kar pomeni manj deforestacije oziroma razpoložljivost tal za ponovno zaraščanje, ki lahko predstavlja pomemben, čeprav začasen ponor CO2. Na lokalni ravni pa je ob upoštevanju celotne verige oskrbe s hrano, ki vključuje še transport, skladiščenje in predelavo, najbolj zdravju in okolju prijazna oskrba z rastlinskimi, sezonskimi, ekološko pridelanimi, čim manj predelanimi in čim bolj lokalnimi živili.


Na spletni strani Slovenija znižuje CO2 je v zavihku O CO2 predstavljeno fizikalno ozadje podnebnih sprememb. Tam najdete tudi opis posledic podnebnih sprememb, podatke o spreminjanju podnebja v Sloveniji in  projekcije podnebnih sprememb v Sloveniji do konca stoletja. Na spletni strani je tudi opis političnega in zakonodajnega ozadja preprečevanja podnebnih sprememb.

 

[1] Živinoreja ima velik vpliv na številne zemeljske sistemske procese. Medtem ko zagotavlja 17 % kalorij in dobro tretjino beljakovin za človeško prehrano, živina poje skoraj 60 % svetovne pridelave biomase, živinoreja porabi približno 30 % vse vode v kmetijstvu in odločilno vpliva na kroženje dušika. Živinoreja povzroča več izpustov toplogrednih plinov kot vsi drugi načini pridelave hrane. Izpusti nastajajo pri pridelavi krme, fermentaciji v prebavilih, živalskih odpadkih, zaradi spremembe rabe tal ter zaradi transporta in predelave. Ocene kažejo, da verige oskrbe s hrano živalskega porekla povzročajo 14,5 % svetovnih od človeka povzročenih izpustov toplogrednih plinov. Govedoreja (za meso in mleko) je od tega odgovorna za približno dve tretjini, v največji meri zaradi izpustov metana, ki nastajajo pri fermentaciji v prebavilih.
[2] Mednarodna agencija za raziskavo raka (IARC): IARC Monographs Volume 114: Evaluation of consumption of red meat and processed meat. Dostopno prek: https://monographs.iarc.fr/wp-content/uploads/2018/06/mono114.pdf.
[3] NIJZ: Priporočila glede uživanja rdečega mesa in mesnih izdelkov. Dostopno prek: www.nijz.si/sl/priporocila-glede-uzivanja-rdecega-mesa-in-mesnih-izdelkov.

 

Braniti stabilno podnebje pomeni spremeniti življenjski slog

Ste vedeli, da z enim povratnim čezoceanskim letom presežete količino izpustov toplogrednih plinov, ki vam kot posamezniku »pripadajo« za celo leto? In da je med najučinkovitejšimi ukrepi za zmanjšanje osebnega ogljičnega odtisa poleg življenja brez avtomobila tudi uživanje hrane rastlinskega izvora? Da bi se držali zavez iz Pariškega sporazuma in omejili globalno segrevanje na 1,5 °C glede na predindustrijsko raven, so poleg sistemskih sprememb, ki so v pristojnosti vlade, potrebne tudi spremembe ravnanja vsakega posameznika.


Read more

Poziv glede sporazuma o zaščiti naložb med EU in Republiko Singapur

Umanotera in Zveza potrošnikov Slovenije sta na članice in člane Odbora za zadeve EU naslovili poziv, naj ne potrdijo sporazuma o zaščiti naložb med EU in Republiko Singapur. Sporazum vsebuje sistem reševanja sporov ICS, ki ga je Slovenija v preteklosti večkrat zavrnila, prav tako pa Sodišče EU preverja, ali je sistem skladen s pravom EU.

Celoten poziv je na voljo na tej povezavi.

Po nacionalnem srečanju NVO: Pritiski na nevladne organizacije so nedopustni

Vlada mora nevladne organizacije sprejeti kot zaveznike pri iskanju rešitev

Ljubljana, 10. oktober 2018 – Na današnjem nacionalnem srečanju so slovenske in tuje nevladne organizacije izpostavile, da so pritiski na nevladne organizacije nedopustni. Vlada RS mora narediti domačo nalogo in se seznaniti s pomenom in nalogami nevladnih organizacij: le tako se zgodbe, ko predstavniki vlade neupravičeno diskreditirajo in pritiskajo na nevladne organizacije, ko te opravljajo svoje zakonsko opredeljene naloge, ne bodo ponavljale. Spoznati mora, da so nevladne organizacije zaveznik države pri iskanju najustreznejših rešitev na številnih področjih, in jim podati roko. Read more

Manifest civilne družbe za trajnostno Evropo za njene prebivalce

Umanotera je podprla Manifest civilne družbe za trajnostno Evropo za njene prebivalce. Manifest so pripravile številne nevladne organizacije, ki delujejo na ravni EU in želijo z manifestom v obdobju pred evropskimi volitvami spodbuditi javno razpravo in ostale aktivnosti. Manifest tako gradi na 6. scenariju za prihodnost EU, ki je nastal kot odziv na scenarije, ki so jih pripravili v evropski komisiji in poziva k večjemu vključevanju ljudi v procese odločanja, spoštovanju in zagotavljanju osnovnih človekovih pravic za vse, bolj socialni Evropi in ambicioznejšim podnebnim ukrepom. Celoten manifest je na voljo na tej povezavi. Read more