Blaženje podnebnih sprememb – promet in industrija
Državni zbor je 14. 11. 2019 v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, Slovensko Akademijo znanosti in umetnosti, klimatologinjo prof. dr. Lučko Kajfež Bogataj ter Umanotero organiziral posvet Podnebni dogovor.
Celoten posvet si lahko ogledate na MMC portalu tukaj, v nadaljevanju pa objavljamo uvodni prispevek v 2. panel: Blaženje podnebnih sprememb – promet in industrija (Andrej Gnezda, Umanotera).
(od minute 2.14.50 na tej povezavi)
Uvodni prispevek v 2. panel: Blaženje podnebnih sprememb – promet in industrija
(Andrej Gnezda, Umanotera)
Sporočila znanosti so jasna, pričakovanja javnosti so visoka. Mladi po vsem svetu na ulicah zahtevajo ukrepe; tudi v Sloveniji. Zahtevo po ukrepanju je izrazilo tudi več kot 230 organizacij civilne družbe v Sloveniji, med njimi najbolj množične, ki so podprle nujni poziv Vladi RS. Poziv, naj podnebne spremembe pripozna kot nacionalno krizo in začne primerno ukrepati.
Evropska komisija je v dolgoročni strateški viziji za podnebno nevtralno gospodarstvo, Čist planet za vse, za doseganje neto ničelnih emisij toplogrednih plinov do leta 2050 na prvo mesto postavila energetsko učinkovitost in zmanjšanje rabe energije za polovico. Do leta 2050 moramo prepoloviti porabo energije v primerjavi z letom 2005.
Kje začeti?
Pri največjih porabnikih energije v Sloveniji.
Promet je na prvem mestu po porabi energije. Številni kazalci Slovenijo z vidika trajnostne mobilnosti uvrščajo proti repu Evropske unije.
Po lastništvu vozil sodimo med najbolj motorizirane narode v Evropi.
Po obsegu avtocest relativno na površino države smo 5. med članicami OECD.
Slovenska družina za mobilnost v povprečju porabi kar 16 % družinskih prihodkov, kar nas postavlja na prvo mesto v EU.
Samo v Ljubljano se vsako jutro z avtomobilom pripelje približno 120.000 ljudi. Vsak v svojem avtu, saj je povprečna zasedenost 1,1 osebe na vozilo.
Na drugi strani imamo javni potniški promet. V ljubljanski regiji kapacitete javnega potniškega prometa zmorejo približno 18.000 potnikov, kar v celoti zasedejo že študentje in dijaki. Za ostale kapacitet na javnem potniškem prometu enostavno ni. Ne moremo reči »pojdite na avtobus, pojdite na vlak«, ker preprosto ni prostora. Imamo zastarelo železniško omrežje, ki bo potrebovalo ogromne naložbe v infrastrukturo, a teh na vidiku ni. Celoten sistem javnega potniškega prometa terja velike spremembe!
V gospodarski strukturi imamo enega najvišjih deležev energetsko in emisijsko intenzivnih dejavnosti med vsemi članicami EU. Povedano drugače, naša industrija v veliki meri sestoji iz energetsko intenzivnih dejavnostih in je ogromen porabnik energije.
Porabi približno polovico električne energije in 75 % zemeljskega plina. Glavnina porabe energije v industriji je skoncentrirana v manjšem številu podjetij iz energetsko intenzivnih dejavnosti proizvodnje kovin, papirja, nekovinskih mineralnih izdelkov in kemikalij. Zgolj panoga kovin porabi skoraj toliko energije, kot TEŠ proizvede električne energije.
In kje je tu država ali bolje rečeno njena sredstva?
Slovenija vsako leto podeli več spodbud za fosilna goriva kot za obnovljive vire energije. Samo avtoprevozniki so v 2017 prejeli približno 53 milijonov evrov vračila trošarin na dizelsko gorivo.
Podobno ima manjša skupina industrijskih podjetij z visoko porabo energije v slovenski zakonodaji zagotovljeno posebno mesto, ki ji zagotavlja več 10-milijonske prihranke na račun nižjih trošarin in dajatev.
Z javnim denarjem tako spodbujamo okolju in podnebju škodljive dejavnosti in potem dodaten denar porabljamo za to, da odpravimo negativne posledice teh škodljivih dejavnosti. In gradimo nove in nove, da ne rečem TEŠ-e, energetske objekte, da zadostimo njihovim energetskim potrebam!
Posledice teh politik so na dlani – raba energije se v prometu in industriji v zadnjih 10 letih ni zmanjšala, temveč raste.
Kako obrniti te trende in porabo energije do leta 2050 prepoloviti, bomo spregovorili s spoštovanimi gosti.
