Brez lastnih semen ni prehranske samooskrbe

Semenarna Ljubljana se dolga leta posveča ohranjanju in selekciji sort kmetijskih rastlin, zlasti vrtnin, ki so prilagojene rastnim razmeram na ozemlju naše države. Nad podjetjem, za katerega je sodišče sicer odobrilo prisilno poravnavo, še zmeraj visi grožnja stečaja. Nevladne organizacije, članice Mreže Plana B za Slovenijo, opozarjamo, da se to ne sme zgoditi.

Največjim upnikom podjetja – Deželno banko Slovenije, Abanki in UniCredit Banki Slovenija – smo zato poslale odprto pismo, v katerem jih pozivamo, naj storijo vse za preprečitev stečaja podjetja oziroma za njegovo sanacijo z dokončanjem postopka prisilne poravnave. Komisijo za preprečevanje korupcije pa smo pozvale, naj razišče sume o koruptivnem ravnanju pri vpisu sprememb v sodni register.

Med kmetijskimi rastlinami, ki se jim posveča Semenarna Ljubljana, so tudi avtohtone sorte, ki imajo poleg uporabne tudi kulturno vrednost ter so obenem del kmetijske biotske raznovrstnosti Slovenije. »Semenarna ima zato širši družbeni pomen,« pravi strokovna vodja Inštituta za trajnostni razvoj Anamarija Slabe. Lastne sorte in semenarska proizvodnja so pomemben del (prehranske) neodvisnosti narodov, čeprav so v času globalne koncentracije semenarskih podjetij tudi izjemno ranljive. »Semenarna Ljubljana je bila v tej luči varuhinja velikega bogastva, naših semen, ki pa jih lahko izgubimo. Kakšna semena bomo potem kupovali, kdo nam bo predpisoval, kaj bomo sejali?« se sprašuje Slabetova.

»Semena so sicer lahko shranjena v semenskih bankah, vendar gre za majhne količine in če ni nikogar, ki bi semena razmnoževal in prenesel na polja, takšne banke nič ne pomagajo. Lastna semena so osnova prehranske varnosti, kar bi moralo biti urejeno na državni ravni,« opozarja Darja Kocjan Ančko iz Biotehniške fakultete UL.

Nevladne organizacije želimo s pozivi bankam upnicam in protikorupcijski komisiji želeli javnost in vse neposredno ter posredno vpletene glasno opozoriti, da gre v primeru Semenarne Ljubljana za veliko več kot »le« za še eno izčrpavanje podjetja z grožnjo stečaja in odpuščanja delavcev. Zato pozivamo upnike, še zlasti Deželno banko Slovenije, Abanko in UniCredit Bank, da storijo vse za preprečitev stečaja podjetja, oziroma za njegovo sanacijo z dokončanjem postopka prisilne poravnave, in Komisijo za preprečevanje korupcije, da nemudoma razišče sume o koruptivnem ravnanju pri vpisu sprememb, sprejetih na zrežirani skupščini podjetja v notarski pisarni, v sodni register.

»Želimo si, da se bo ta »roparsko-kapitalistična« zgodba tudi zaradi njenih širših razsežnosti razpletla drugače, kot se je v Sloveniji že razpletlo veliko podobnih,« še poudarja Slabetova.

Odprto pismo.

KONTAKT: Anamarija Slabe, Inštitut za trajnostni razvoj, tel. 041 725 991