Delavnice o podnebju prijaznejši hrani v okviru Tedna globalnega učenja

Umanotera je spomladi 2022 v okviru projekta Podnebni meni razvila sodelovalno igro na temo podnebju in zdravju prijaznejše hrane, namenjeno starejšim učencem osnovnih šol in dijakom. Z izvajanjem igre smo pričeli konec junija, v novembru pa je šest izvedb, in sicer na Srednji gradbeni, geodetski in okoljevarstveni šoli v Ljubljani, na Gimnaziji in srednji šoli Kočevje in v Šolskem centru Postojna, potekalo v okviru Tedna globalnega učenja, ki je letos med 14. in 20. novembrom.

Globalno učenje (GU) je ustvarjalni pristop, namenjen uvajanju sprememb v naši družbi. S pomočjo teoretičnega in metodološkega koncepta GU lahko izobraževalci, aktivisti, mladinski delavci in civilnodružbene organizacije naslavljajo globalne teme (migracije, medkulturnost, podnebna kriza, trajnostnost, razvoj, enakost spolov, (post)kolonializem, svetovno gospodarstvo, sistemske spremembe …) in si z aktivnim delovanjem prizadevajo za družbeno in podnebno pravičnost.

Teden globalnega učenja tradicionalno obeležujemo tretji teden v novembru, v Sloveniji pa ga koordinira Platforma SLOGA. Med 14. in 20. novembrom 2022 tako pri nas poteka že šestnajsto leto, in sicer pod geslom »To je naš svet, ukrepajmo skupaj!«¹. Osrednja tema Tedna globalnega učenja 2022 so cilji trajnostnega razvoja, delavnice v okviru Tedna globalnega učenja pa se posvečajo podnebnim spremembam.

Umanotera je v okviru Tedna globalnega učenja 2022 tako izvedla šest delavnic s sodelovalno igro, s katero že od konca šolskega leta 2021/2022 obiskujemo šole in izobraževalne ustanove po Sloveniji. Namen sodelovalne igre je na poučen in interaktiven način opolnomočiti učence in dijake o povezavi med tem, kar jemo, in podnebnimi spremembami.

Tudi vprašanje hrane, četudi to na prvi pogled ni nujno razvidno, je globalno vprašanje. Svetovni sistem oskrbe s hrano povzroči skoraj tretjino vseh antropogenih izpustov toplogrednih plinov in je tako eden izmed glavnih vzrokov za podnebno krizo, sredi katere smo se znašli. Poleg tega sedanji način proizvodnje hrane vodi v pospešeno izginjanje biotske raznovrstnosti, kar ogroža obstoj človeške civilizacije. Obenem so pridelovalci hrane, predvsem z globalnega juga, pogosto izkoriščani in podplačani. Svetovno gospodarstvo namreč “deluje v korist nekaterih regij in v škodo drugih, kar je razvidno iz poglabljanja neenakosti med različnimi svetovnimi regijami“². Ob teh dejstvih je oskrbo s hrano nemogoče obravnavati kot izoliran pojav, ki ni vpet v globalne procese in sile moči.

Povezavo med hrano in podnebjem, vpeto v globalni kontekst, so spoznali tudi dijaki in dijakinje, ki so novembra odigrali Umanoterino sodelovalno igro. To smo 9. novembra izvedli na Srednji gradbeni, geodetski in okoljevarstveni šoli v Ljubljani, 10. novembra na Gimnaziji in srednji šoli Kočevje, 14. novembra pa v Šolskem centru Postojna, v vsaki izmed šol pa smo igro izvedli v dveh razredih.

 

 

 

 

 

 

 

Fotografije od leve proti desni: 9. november, Srednja gradbena, geodetska in okoljevarstvena šola Ljubljana, 10. november, Gimnazija in srednja šola Kočevje in 14. november, Šolski center Postojna.

Dijaki so pri igri razdeljeni v skupine, ki rešujejo izzive s ciljem, da bi našli končen recept za bolj trajnostno prehranjevanje. Vsak izmed izzivov igre, ki ga morajo učenci rešiti za možnost napredovanja, predstavlja eno izmed 7 načel podnebju prijaznejše hrane, ki so natančneje predstavljena v Umanoterini publikaciji Podnebni meni.

 

 

Po izvedbah igre je sledilo predavanje o prepletenosti podnebne krize in hrane, ki jo pridelujemo in uživamo, temeljilo pa je na vsebinah, ki so jih učenci spoznali med igro. Predavanje je zasnovano na interaktiven način, učenci pa so bili povabljeni tako k evalvaciji igre kot k sodelovanju in postavljanju vprašanj.

 

Tekom predavanja so dijaki spoznali tako individualno kot sistemsko raven boja proti podnebnim spremembam. Spoznali so, da so navade, kot sta ločevanje smeti in varčevanje z energijo v lastnem domu, kar sicer po izsledkih vseevropske raziskave, izvedene leta 2020, počne več kot 78 % mladih tako na slovenski kot na evropski ravni³, sicer pomembne, a v boju s podnebno krizo niso ključne. Na individualni ravni je tako veliko pomembnejši ukrep denimo izbira prehrane rastlinskega izvora ali izogibanje letenju, vsekakor pa bi bile spremembe najbolj nujne v procesih in sistemih na globalni ravni, kot so industrija, sistem oskrbe s prehrano in transport.

 

 

Cilj sodelovalne igre je, da ob koncu dijaki spoznajo in boljše razumejo povezavo med prehrano in podnebnimi spremembami, hkrati pa da podnebna vprašanja in pridelavo hrane znajo misliti v globalnem kontekstu. Hrano tako spoznajo tudi skozi prizmo zdravja, transporta, emisij toplogrednih plinov, delavskih pravic in mnogo več.

 

Viri:

¹Platforma Sloga. Teden globalnega učenja. Vir: https://globalno-ucenje.si/teden-globalnega-ucenja/

²Meynen, N., Sennholz-Weinhardt, B. in Wiese, K. (2021). Kako do ekonomije blaginje, ki služi ljudem in naravi. Vir: https://climateofchange.info/slovenia/wp-content/uploads/sites/10/2022/02/ekonomija-blaginje_cela.pdf

³Ipsos (2021). Vseevropska raziskava: Kako mladi Evropejci razumejo povezave med podnebnimi spremembami in migracijami. Vir: https://climateofchange.info/slovenia/wp-content/uploads/sites/10/2021/04/slovenia-2.pdf

 

 

 

Sodelovalno igro smo v novembru na Srednji gradbeni, geodetski in okoljevarstveni šoli v Ljubljani, na Gimnaziji in srednji šoli Kočevje in v Šolskem centru Postojna izvedli s finančno pomočjo Platforme SLOGA, in sicer kot del delavnic. izvedenih znotraj Tedna globalnega učenja. Izvedba Tedna globalnega učenja 2022 poteka v sklopu projekta Climate of Change. Projekt Climate of Change (Vseevropska kampanja za boljšo prihodnost podnebnih migrantov), v katerem kot partnerska organizacija sodeluje Platforma SLOGA, v Sloveniji sofinancirata Program Izobraževanja in ozaveščanja o razvoju Evropske unije in Ministrstvo za zunanje zadeve. Izražena stališča ne predstavljajo stališč Vlade Republike Slovenije in/ali EU.

***

Sodelovalno igro so v okviru projekta Podnebni meni: Spodbujanje trajnostnega in zdravju prijaznejšega prehranjevanja pripravile organizacije Fundesplai (Katalonija, Španija), Umanotera (Ljubljana, Slovenija) in Fifty-Fifty (Osrednja Makedonija, Grčija). 

This activity is part of the ‘Climate action to the table’ project. The project is part of the Europe an Climate Initiative (EUKI) of the German Federal Ministry for Economic Affairs and Climate Action (BMWK).