Izšel je nov katalog navdihujočih dobrih praks zniževanja izpustov CO2

Umanotera je v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse izdala katalog s 23 slovenskimi dobrimi praksami, ki kažejo na to, da imamo v Sloveniji realne možnosti za prehod v nizkoogljično družbo. Dobre prakse dokazujejo, da je doseganje podnebnih ciljev, ki jim je Slovenija kot članica EU zavezana, ne le možno, ampak za slovensko družbo ter gospodarstvo zelo pozitivno.

Dobre prakse kažejo na to, da ne gre le za teoretične koncepte. Urepi zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov imajo zanimive sinergijske koristi: kakovostna delovna mesta, povečanje prihodkov ter prihranke za družinske in javne proračune, povečanje lokalne samooskrbe, večjo kakovost bivanja v lokalnih skupnostih ter zdravje ljudi, zmanjšanje energetske in mobilnostne revščine, povečanje konkurenčnosti gospodarstva in malih kmetij ter razvoj inovativnih produktov.

Nekatere letošnje dobre prakse govorijo o povezovanju kot temelju poslovnega modela. Druge zgodbe kažejo uspeh in uveljavitev z nišnimi produkti. Med dobre prakse zniževanja CO2 je uvrščenih tudi nekaj pomembnih zgledov iz javnega sektorja– občin, javnih podjetij, agencij in ministrstev. Ne zaostajajo tudi nevladne organizacije, ki s strokovnim in kontinuiranim delom v družbi uveljavljajo načela krožnega gospodarstva. Sodobne informacijske tehnologije pa omogočajo tudi majhnim, da ne ostanejo nemi opazovalci. Zanimivost tokratnega paketa dobrih praks so podjetja z nekonvencionalno lastniško strukturo: notranjim lastništvom in delavskim soupravljanjem, zadruge, družinsko podjetje ter strojni krožek.

Zvezda letošnjega svežnja dobrih praks je les – naš ultimativni trajnostni gradbeni material, surovina in energent, ki ga narava ustvari iz CO2. Res je, da izvozimo veliko nepredelane hlodovine. Res pa je tudi, da nekatera slovenska podjetja z njim ustvarjajo uspešne zgodbe.

Podnebnim spremembam se ne glede na obseg ukrepov za njihovo blaženje ne bomo mogli izogniti. Slovenija se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva še hitreje od svetovnega povprečja in je nadpovprečno podnebno ranljiva. Predvidevajo se resne posledice za zdravje ljudi, splošno gospodarsko prihodnost ter delovanje družbe. V katalogu so predstavljene dobre prakse prilagajanja na podnebne spremembe, ki je zato ključni dejavnik blaginje prebivalcev Slovenije v prihodnosti.

Celoten katalog je na voljo na tej spletni povezavi.

Izbrane dobre prakse na sedmih področjih:

  1. trajnostna energetika: Prva lesena pasivna večstanovanjska stavba v Sloveniji, Občina Zagorje, Javno podjetje Snaga, Elektro oprema iz slovenskih podjetij
  2. vrednostna veriga lesa: Pahernikovi gozdovi, Strojni krožek Bled, Mreža predelave lesa v Poljanski dolini, Biomasa Luče
  3. ekološko kmetijstvo: Zadruga Ajdna, Vila Natura, Zadruga Dobrina
  4. trajnostni razvoj podeželja, trajnostne občine: Aktivirano biooglje, Zadruga Konopko, Goriška lokalna energetska agencija
  5. trajnostna mobilnost: Ozelenitev voznega parka uprave MO Ljubljana, Preureditev soseske Juršovka v Ljutomeru v območje umirjenega prometa, Program MzI za spodbujanje trajnostne mobilnosti v občinah
  6. trajnostna proizvodnja in potrošnja: Zero Waste Slovenija, Zelena shema slovenskega turizma, Kulturno ekološko društvo Smetumet, IT rešitve za zmanjševanje količin odpadne hrane
  7. prilagajanje na podnebne spremembe: Ukrepi prilagajanja na podnebne spremembe v občini Ajdovščina, Mali večnamenski zadrževalniki voda

Dobre prakse je izbrala strokovna skupina v sestavi dr. Aljaž Plevnik, dr. Anamarija Slabe, Bojan Žnidaršič, Jernej Stritih, dr. Renata Karba in Vida Ogorelec.