Kako naj izgledajo pogostitve v času podnebnih sprememb? [SPOROČILO ZA JAVNOST]

Ljubljana, 31. 3. 2022 – “Skrajni čas je, da podnebju prijaznejša pogostitev na dogodkih postane prioritetna izbira,” je bil eden izmed glavnih zaključkov današnje nacionalne konference o podnebju prijaznejši pogostitvi na dogodkih, ki jo je organizirala Umanotera v sodelovanju s Convento, Kongresnim uradom Slovenije in Turizmom Ljubljana v okviru EUKI projekta Podnebni meni.

Skorajda 100 udeležencev, med katerimi je bilo zaslediti tako organizatorje in kreatorje dogodkov kot predstavnike javnih institucij in catering podjetij, se je strinjalo, da z odločitvijo za podnebju prijaznejšo pogostitev sprejmemo odgovornost in postanemo aktivni člen v naslavljanju podnebne krize. Hkrati pa tako odgovorimo tudi na naraščajoče povpraševanje po tovrstnih pogostitvah in s tem na izjemno priložnost, ki se nam ponuja.

 

 

Nika Tavčar iz Umanotere je v uvodnem nagovoru spomnila na že vidne posledice podnebnih sprememb in na to, da je trenutni sistem oskrbe s hrano eden glavnih krivcev za podnebno in ekosistemsko krizo. Pri tem je poudarila odgovornost, ki jo nosijo organizacije in tudi posamezniki pri naslavljanju te krize, tudi prek organizacije dogodkov. Pomemben del dogodkov sta namreč ponujeni hrana in pijača, ki naj odražata našo zavezanost načelom trajnostnega prehranjevanja. »Ali bo težko? Morda. Ampak to ne pomeni, da ni mogoče,« je poudarila. Da se resnično da, so v nadaljevanju prikazali številni zanimivi govorci in govorke z bogatimi praktičnimi izkušnjami, ki so v dveh urah dodobra navdihnili udeležence konference.

Globalno gibanje za trajnostne destinacije je Gothenburg že šest let zapored imenovalo za najbolj trajnostno destinacijo, pri čemer imajo pomembno vlogo tudi njihovi dogodki, ki so zanje gonilo prehoda v podnebno nevtralno družbo. Magnus Hallberg, direktor za dogodke in Filip Eklund, strokovnjak za trajnost, oba iz Kongresnega urada Gothenburg, sta poudarila, da je pomembno, da si za podnebne cilje prizadevamo tudi pri organizaciji dogodkov. Dogodki so odlično komunikacijsko orodje in tudi z izbiro podnebju prijaznejše pogostitve na njih lahko »navdihujemo in sporočamo obiskovalcem, naj to, kar so videli na dogodkih, prenesejo tudi domov,«  je izpostavil Filip Eklund. Za zaključek sta poudarila, da si je pri organizaciji dogodkov najprej treba postaviti jasne okoljske in trajnostne cilje, ki jih nato kot organizator poskušaš vgraditi v svoje delovanje. Pri tem je njihov urad deležen močne podpore občine, saj lahko vsak dogodek (s prehodom na oskrbo z energijo iz obnovljivih virov, preprečevanjem odpadkov, oskrbo z vodo iz pipe, uporabo oblačil iz druge roke, promocijo lokalne hrane itd.) ustvari trajnostno zapuščino za lokalno skupnost. Njihov festival Way Out West, ki ga obišče 35.000 obiskovalcev, pa gradi svojo podobo na ponudbi izključno rastlinske hrane in je s spodbujanjem diskurza ustvaril močno družbeno gibanje.

Gosta iz Gothenburga sta izpostavila tudi, da za ravnanje skladno s cilji Pariškega podnebnega sporazuma ni potrebna visoka znanost. Osnovni principi (več rastlinske, ekološke, lokalno pridelane, sezonske hrane in manj zavržene hrane) so znani in vsak organizator dogodka jih lahko tudi na zabaven način vgradi v svoj DNK in tako navduši tudi obiskovalce.

Da se da, če se hoče, dokazujejo tudi že obstoječe dobre prakse na naših tleh. Jan Oršič, vodja kongresnega urada Ljubljana pri Turizmu Ljubljana, ki že vrsto let spodbuja samooskrbo z lokalno pridelanimi in sezonskimi živili v ponudbi ljubljanskih gostincev, je poudaril, da je to eden najpomembnejših poudarkov v turistični promociji prestolnice, ki jo tudi domačini odlično sprejemajo. Zato si urad nenehno prizadeva za povezovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinskimi ponudniki.

»V podnebju prijaznejši pogostitvi se skriva izjemna poslovna priložnost,« je pri predstavitvi veganskih pogostitev Borbone cateringa izpostavil Aleksander Bohinc, direktor podjetja Borbona Catering. Z odločitvijo za tovrstne pogostitve so v podjetju odgovorili na naraščajoče povpraševanje po hrani rastlinskega izvora, ki ima precej manjši ogljični odtis kot hrana živalskega izvora. Izključno rastlinske jedi vključujejo v sleherni jedilnik, in, kot je poudaril: »S tem tudi olajšamo izbiro ljudem z različnimi alergijami in intolerancami, povezanimi z mesom in mlekom.«

V Kranju so v lanskem letu s pripravo Kranjske dolge mize – zelenega kulinaričnega dogodka orali ledino na področju organizacije podnebju prijaznejših dogodkov pri nas. Polona Abram iz Zavoda za turizem in kulturo Kranj je predstavila, kako so v ta veliki projekt vključili lokalne chefe, jih spodbujali in ozaveščali ter s tem utrjevali podobo zelene destinacije Kranj, ki je prejemnica zlatega znaka Slovenia Green Destination. Na prvi Kranjski dolgi mizi v letu 2021 so obiskovalcem poleg mesno-ribjega ponudili tudi brezmesni meni. Izbralo ga je 30 % obiskovalcev, kar je organizatorje prijetno presenetilo. Velik poudarek je bil na lokalnih sestavinah in preprečevanju zavržene hrane. Da je bil dogodek nadvse uspešen, pa priča tudi to, da že načrtujejo njegovo ponovitev.

Na okrogli mizi so o tem, kako tudi s pomočjo uspešnih primerov iz prakse spodbuditi razcvet podnebju prijaznejših pogostitev v Sloveniji, skupaj z direktorico Umanotere Gajo Brecelj razpravljali Gorazd Čad, soustanovitelj Convente in direktor Toleranca marketinga, Martin Rojnik, ustanovitelj blagovne znamke Grashka, Martin Jezeršek, direktor Jezeršek gostinstva in Jorg Zupan, chef in idejni vodja kulinarične zgodbe restavracije Atelje.

Soustanovitelj Kuche Martin Rojnik, ki danes z Grashko razvija ponudb inovativnih in visokokakovostnih rastlinskih živil, je poudaril: “Podnebju prijaznejše prehranjevanje še nikoli ni bilo lažje, saj se je ponudba takšnih živil v zadnjih letih zelo izboljšala. Hkrati je v času podnebne krize to nuja. Ne moremo nadaljevati po starem.” Kot je še povedal Rojnik, “ni treba, da vsi postanemo vegani. Dobro pa bi bilo, da zmanjšam porabo mesa in da se v čim večji meri oskrbujemo s trajnostno pridelano hrano iz lastne regije.”  Poudaril je pomen regenerativnega kmetijstva in nezadostne državne spodbude za kmete, ki se odločijo za takšno kmetovanje.

Kuharski mojster s prvo Michelinovo zvezdico v Ljubljani Jorg Zupan v svoji kuhinji uporablja lokalne in sezonske sestavine, ki jih v veliki meri priskrbi z lastnega ekološkega vrta pod Golovcem: “Za to sem se odločil, ker ni bilo zadosti raznolike lokalne ponudbe. Zdaj smo iz tega naredili zgodbo, ki jo z veseljem pripovedujemo tudi našim gostom, ki to pozdravljajo.” Nagrajeni chef je priznal, da je bil na začetku močen marketinški motiv, zdaj pa ugotavljajo, da se vrt tudi finančno izplača in zmanjšuje tveganja pri oskrbi lokala s kakovostno hrano v vseh sezonah, saj presežke pridelka predelajo v ozimnico. V njihovih degustacijskih menijih je okrog 70 % hrane rastlinskega izvora, tako da je izkušnja za gosta uravnotežena in prijetna. Svoje goste tudi vodijo na vrt in tam prirejajo dogodke.

Profesionalni organizator dogodkov Gorazd Čad je poudaril, da se veliki cilji dosegajo z majhnimi, vendar sistematičnimi in dobro načrtovanimi koraki. Tako njihov dogodek Conventa že 14 let zasleduje trajnostne cilje in imajo cilj, da do leta 2040 ogljični odtis tega vsakoletnega dogodka zmanjšajo za 70 % in da bo Conventa postala podnebno nevtralna do leta 2035. Čad je pri tem poudaril: “Organizatorjem dogodkov manjka znanja, vendar pa je povpraševanja po trajnostnih dogodkih vse več.”

V Jezeršek gostinstvu veliko pozornost namenjajo preprečevanju odpadne hrane. Tega so se lotili zelo znanstveno, s stalnimi meritvami zavržkov in ustreznimi izboljšavami v svoji ponudbi, pa tudi z ozaveščanjem gostov. Martin Jezeršek je poudaril: “Česar ne meriš, ne moreš izboljšati.” Omenil je tudi, da je potrebno spremeniti našo miselnost glede količine hrane, ki jo na dogodku ponudimo, saj “ni nič narobe, če kaj na dogodku zmanjka.” V povezavi s protokolarnimi in drugimi dogodki, katerih naročnik je javna uprava, je izpostavil problem javnih naročil, kjer je poudarek na najnižji možni ceni, kar ne spodbuja kakovostne ponudbe.

Vsi udeleženci okrogle mize so izpostavili veliko potrebo po ozaveščanju, predvsem pa po usposabljanju organizatorjev dogodkov in ponudnikov cateringa, da bi se lahko po eni strani odzvali na rastoče povpraševanje, po drugi strani pa kot branža izpolnili svojo odgovornost pri naslavljanju večplastne krize.

Samo s spremembo prehranjevalnih navad namreč ne bomo rešili podnebne krize, hkrati pa podnebne krize ne moremo ustrezno nasloviti brez spremembe prehranjevalnih navad. Tudi prek uveljavljanja podnebju prijaznejše pogostitve na dogodkih.

Fotografije z dogodka si lahko ogledate na povezavi.

Dodatne informacije: Nika Tavčar, 01 439 4890, nika@umanotera.org