Kako vzpostaviti sistem ogrevanja z vročim kompostiranjem? [VIDEO]

Video o demonstracijskem projektu na Kraterju je ugledal luč sveta! Umanotera in društvo Focus sta v sodelovanju združila moči pri vzpostavitvi novega demonstracijskega projekta, ki tokrat prihaja s področja energetske samooskrbe. Na skupnostnem začasnem prostoru Krater v Ljubljani smo vzpostavili projekt prenosnega ogrevalnega sistema zunaj omrežja s pomočjo vročega kompostiranja. Otvoritev je potekala 30. junija 2022. V videoposnetku so dokumentirane faze priprave eksperimenta in refleksija ter spoznanja, pridobljena tekom projekta in ob njegovem zaključku.

Ogrevanje z vročim kompostiranjem je postopek, pri katerem toploto, nastalo pri kompostiranju organskih odpadkov, izkoristimo za segrevanje. V kompostni kup namestimo cevi z vodo, v katerih se ta segreje. To toplo vodo nato lahko uporabimo za ogrevanje prostorov.

Ta inovativni način energetske samooskrbe ima velik potencial za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Pri njem se porabljajo odpadki (odpadki rastlinske biomase), hkrati pa se v procesu ne proizvaja dodaten CO2. Še več, rezultat je novonastali humus, ki obogati zemljo, če ga na tak način uporabimo, hkrati pa služi kot hramba ogljika.

V Umanoteri smo se projekta lotili, ker smo želeli bolje razumeti potencial te tehnike ogrevanja za zmanjšanje emisij – hkrati pa nam bodo pridobljeni podatki v pomoč pri prenosu te dobre prakse v druga slovenska okolja. Vroče kompostiranje namreč lahko prenesemo v podeželsko okolje, denimo za segrevanje kmetijskih objektov na samem, ki nimajo dostopa do elektrike, ali rastlinjakov; uporabimo ga lahko tudi za segrevanje vode.

V videu, ki pokriva večmesečni projekt od načrtovanja in priprave pa vse do naučenih lekcij ob koncu projekta, Primož Turnšek med drugim odgovarja na vprašanja:

  • Zakaj so se na Kraterju lotili ogrevanja z vročim kompostiranja?
  • Kaj potrebujemo za vzpostavitev kompostiranja?
  • Koliko tak projekt stane?
  • Česa so se tekom projekta naučili?
  • Kateri so bili učinki tega projekta?
  • Kateri so bili ključni faktorji uspeha?

Kot zanimivost pa izpostavimo tudi, da ni zanemarljiv tudi podnebni vidik pri vpeljevanju takih procesov. Dotični projekt je zmanjšal emisije za približno 0,8 tone CO2 ekv. – predvsem zaradi učinkovitega kompostiranja biomase, ki bi jo sicer sežgali.

 

V okviru LIFE projekta CARE4CLIMATE, katerega namen je s pomočjo ozaveščanja, izobraževanja in usposabljanja ključnih deležnikov spodbuditi izvajanje ukrepov za doseganje ciljev zmanjšanja emisij TGP, Umanotera in društvo Focus podpirata lokalne skupnosti pri izvajanju demonstracijskih skupnostnih projektov, ki blažijo podnebne spremembe. LIFE IP CARE4CLIMATE je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi iz evropskega programa LIFE ter Sklada za podnebne spremembe.