Umanotera v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja za Magno

Umanotera si je v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja za lakirnico, ki jo avtomobilski dobavitelj Magna Steyr načrtuje zgraditi v občini Hoče – Slivnica, prizadevala za zmanjšanje negativnih vplivov tovornega prometa in vztrajala pri prenosu transporta na železnico. Ob podpori Ministrstva za infrastrukturo je proučila možne rešitve prenosa tovornega prometa na železnico in rezultat je zaveza investitorja, ki vodi k želenim ciljem zmanjšanja vpliva načrtovane lakirnice na zdravje in okolje. Železniški prevoz tovora je zaradi manjšega vpliva na kakovost zraka in podnebje sprejemljivejši od načrtovanega prevoza s tovornjaki, ki bi potekal tudi skozi občino Maribor. S tem bi še prispeval k povišanim koncentracijam PM10, zaradi katerih je ta občina po kakovosti zraka že sedaj degradirano območje. Vsako dodatno onesnaževanje zraka je zaradi s tem povezanih zdravstvenih problemov prebivalcev potrebno preprečiti. Sprejeta zaveza investitorja pa ne odpravlja pomislekov v zvezi z načinom umeščanja investicije, ujemanjem lakirnice s trajnostnim razvojnim modelom, ki ga zasleduje naša država, izbire najprimernejše lokacije ter sprejemljivostjo uničevanja najboljših kmetijskih zemljišč.

Umanotera skladno s svojim statusom nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu, sodeluje kot stranski udeleženec v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja za načrtovano Magnino lakirnico v občini Hoče – Slivnica. Pri tem se osredotoča na vpliv industrijskega obrata na zdravje ljudi in okolje. Poseben poudarek je na vplivu prometa, ki je povezan z vzpostavitvijo in delovanjem lakirnice, na kakovost zraka in podnebje. Kakovost zraka ima namreč med okoljskimi dejavniki največji vpliv na zdravje in počutje ljudi. Onesnažen zrak velja za najpomembnejši javno zdravstveni problem, povezan z onesnaževanjem okolja in je prvi okoljski vzrok prezgodnje smrti v EU.

Okoljevarstveno soglasje, ki ga je Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) izdala avtomobilskemu dobavitelju 9. avgusta, po Umanoterinem mnenju prometa ni ustrezno naslovilo, saj investitorju dopušča prevoz tovora po cestah. In to kljub temu, da je s ciljem zaščite zdravja in okolja v prostorskem načrtu občine Hoče – Slivnica za dejavnosti v novi industrijski coni ob mariborskem letališču predpisan prevoz tovora po železnici1. S prenosom tovora na železnico se tudi prepreči škodljiv vpliv dodatnega tovornega prometa na koncentracije PM10 v občini Maribor, ki je glede kakovost zraka uvrščena med območja najvišje stopnje onesnaženosti2.

Umanotera je skupaj s partnerskimi organizacijami, članicami mreže Plan B za Slovenijo, investitorja in ARSO na problematiko prometa3 opozarjala že vse od sredine letošnjega maja, ko je vstopila v upravni postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja za lakirnico4. Nazadnje je to storila na ustni obravnavi osnutka okoljevarstvenega soglasja na ARSO dne 27. 6. 20175.

Umanotera je s podporo Ministrstva za infrastrukturo proučila možne rešitve in rezultat tega je javna zaveza investitorja, da bo po izgradnji industrijskega tira promet v največji možni meri prenesel na železnico. Ta zaveza vodi k želenim ciljem zmanjšanja škodljivih vplivov lakirnice na zdravje ljudi in ohranjenost okolja. Umanotera se zato ne bo pritožila na okoljevarstveno soglasje.

Zaveza investitorja pa ne odpravlja dejstva, da je umeščanje investicije podjetja Magna Steyr v prostor potekalo na škodljiv način s sprejetjem posebnega zakona po hitrem postopku, brez argumentirane javne razprave in drugače, kot predvidevajo uveljavljeni postopki v urejanju prostora6. To je tako z vidika države kot z vidika investitorja v proces vneslo zelo veliko nepotrebnih tveganj. Ravnanje vlade v primeru Magna zagotovo ni prispevalo k podobi Slovenije kot države s predvidljivimi in transparentnimi pogoji z investitorje.

Prav tako ostaja dejstvo, da bo investicija v lakirnico povzročila trajno uničenje najkakovostnejših kmetijskih zemljišč. Vzpostavljanje nadomestnih kmetijskih površin je v bistvu zameglitev neugodnega dejstva, da rodovitnih tal, ko so enkrat uničena, ni mogoče nadomestiti. V Sloveniji (in na Zemlji) jih bo po postavitvi lakirnice manj. Takšno uničenje kmetijskih zemljišč in gozdov, kot ga povzroča postavitev lakirnice, je nasprotno prizadevanjem za trajnostni razvoj države Slovenije in njene (načelne) zelene gospodarske usmeritve.

Projekt je v slovenski družbi spodbujal škodljivo dilemo med ohranjenim okoljem in delovnimi mesti. Dilema ni, ali ohranjeno okolje ali razvoj. Potrebujemo razvoj, ki za svojo bistveno dimenzijo vzame prav ohranjanje okolja.

—————————

Opombe:

1 Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Hoče – Slivnica, Spremembe in dopolnitve 2 (dostopen je na tej povezavi) v 137.b členu med omilitvenimi ukrepi pri poseganju v proizvodno območje EUP SL20 (območje površin za industrijo ob letališču v Slivnici) v odstavku (25) kot omilitveni ukrep vplivov plana na zdravje in stanje okolja kot pogoj za uveljavitev plana predpisuje izgradnjo industrijskega železniškega tira v območje plana, železnica pa naj je prometno sredstvo, ki ga je potrebno v največji možni meri uporabljati za potrebe proizvodnega območja EUP SL20.

2 Odredba o določitvi območja in razvrstitvi območij, aglomeracij in podobmočij glede na onesnaženost zraka (Uradni list RS, št. 50/11) uvršča Mestno občino Maribor v razred največje stopnje onesnaženosti zraka, saj delci PM10 presegajo mejne in ciljne vrednosti. Glavni viri onesnaževanja zraka v Mestni občini Maribor so promet, pridobivanje energije v kurilnih napravah in industrija. Priloga Odloka o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Maribor (Uradni list RS, št. 108/13) kot področje ukrepanja za zmanjšanje onesnaženosti zraka navaja tudi tovorni promet. Predvideva preučitev možnosti, da se večji del prevoza surovin in izdelkov preusmeri na železnico.

3 Promet v zvezi z vzpostavitvijo in delovanjem lakirnice se nanaša na transport karoserij med Gradcem in lakirnico, dovoz kemikalij, premaznih sredstev in drugih surovin ter odvoz odpadkov. Med delovanjem lakirnice je investitor načrtoval 168 krožnih prevozov s tovornjaki med Gradcem in lakirnico na dan (7 tovornih vozil na uro), ter nadaljnjih 19 tovornjakov na dan za dovoz kemikalij, premaznih sredstev in drugih surovin ter odvoz odpadkov. (Zadnja verzija poročila o vplivih na okolje za industrijski obrat Magna Nukleus (lakirnico) je dostopna na tej povezavi.)

4 Zahteva za vstop v postopek skupaj s posredovanimi pripombami na osnutek okoljevarstvenega soglasja je dostopna na tej povezavi.

5 Izjasnitev nevladnih organizacij v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja za načrtovani obrat Magna Nukleus na ustni obravnavi dne 27. 6. 2017 je dostopna na tej povezavi.

6 Organizacije, združene v mreži Plan B za Slovenijo in Mreži za prostor, smo nasprotovale načinu umeščanja posamične investicije podjetja Magna Steyr s posebnim zakonom že odkar smo na spletni strani Vlade RS v začetku novembra 2016 izvedele zanjo. Skupni dopis vladi je dostopen na tej povezavi.

 

Zakaj se Umanotera ni pritožila na okoljevarstveno soglasje

Glede na preteklo prakso in odločitve MOP ter ARSO, ki so skoraj brez izjeme v prid podjetij in škodo zdravja prebivalcev in okolja, smo ocenili, da naši pritožbi, v kateri bi zahtevali prenos tovora na železnico, ne bo ugodeno (rok za pritožbo se je Umanoteri iztekel 28. avgusta). Ko je Magna pristala, da se zaveže, da bodo prevoz tovora v okviru možnosti preusmerili na železnico, smo ocenili, da je to največ, kar smo v dani situaciji lahko dosegli za cilj zmanjšanja škodljivih vplivov lakirnice iz naslova prevoza tovora.

ARSO je Magni izdal okoljevarstveno soglasje, ki ni skladno z občinskim prostorskim načrtom Občine Hoče – Slivnica, saj Magni ne nalaga prenosa tovora na železnico. Na to neskladnost smo opozorili že v okviru postopka, vendar se je Magna temu izmikala in ARSO je to dopustil. Z zavezo nismo zadovoljni, vendar ni bilo boljše rešitve. Zaveza je vredna toliko, kolikor bo občina bdela nad njeno izvedbo in od podjetja zahtevala delovanje skladno z omilitvenimi ukrepi, ki jih nalaga njen lastni občinski prostorski načrt.

Postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja ni prostor za razpravo, ali investicija da ali ne. To vprašanje je bilo obdelano že decembra 2016 z zakonom Lex Magna, ki je bil sprejet po hitrem postopku, brez možnosti razprave. Na spornost tega zakona smo v mreži Plan B za Slovenijo v sodelovanju z Mrežo za prostor opozorili že pred njegovim sprejetjem na Vladi, vendar nismo bili upoštevani. Postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja je namenjen preverjanju, ali so načrti za vzpostavitev in delovanje industrijskega obrata skladni s prostorskimi akti in zakonodajo, ki opredeljuje mejne vrednosti dovoljenih vplivov na zdravje in okolje. Namen našega sodelovanja v postopku zato ni bil (s proceduralnim zavlačevanjem) zlorabiti status stranskega udeleženca za blokiranje investicije, ampak zagotoviti zmanjšanje vpliva lakirnice na zdravje ljudi in okolje.