Ne bodimo talci fosilov!

Angleško podjetje Ascent Resources toži Slovenijo za 120 milijonov EUR, ker je v Petišovcih preprečila pridobivanje plina s frackingom. To je mogoče, ker je Slovenija leta 1994 podpisala Pogodbo o energetski listini (ECT). ECT daje tujim vlagateljem v energetskem sektorju široka pooblastila, saj lahko le-ti na podlagi sporazuma države tožijo zaradi vladnih ukrepov, ki bi lahko negativno vplivali na njihov dobiček – vključno s podnebnimi politikami.



Na zatožni klopi pa se ne nahaja zgolj Slovenija. V začetku tega leta je nemško premogovno podjetje RWE pričelo s tožbo proti nizozemski vladi zaradi sprejetja zakona o postopni odpravi premogovnih elektrarn do leta 2030, pri čemer zahtevana odškodnina znaša kar 1,4 milijarde EUR. Podobno se dogaja v drugih evropskih državah: Italija se je znašla na zatožni klopi zaradi prepovedi izdaje novega dovoljenja za iskanje in črpanje nafte na morju, višina zahtevka pa znaša preko 230 milijonov EUR. Ti primeri jasno kažejo, da varovanje okolja in preprečitev podnebnega zloma nista možna, dokler je EU pogodbenica ECT. Zato je skrajni čas za izstop iz ECT.

Andrej Gnezda, Umanotera: »Čeprav se morda sliši neverjetno, je vprašanje o tem, kako dolgo bomo vsi skupaj še talci fosilne industrije, trenutno odvisno predvsem od Slovenije. Slovenija kot predsedujoča Uniji namreč lahko predlaga, da se razprava o izstopu Unije iz ECT uvrsti na dnevni red zasedanj voditeljev EU.«

Naklonjenost ideji o tem, da EU in njene članice izstopijo iz ECT, so že izrazile Francija, Španija, Poljska in Grčija, po informacijah Umanotere pa se k temu nagiba še več članic EU. Zato je nujno, da evropski voditelji o tem opravijo razpravo in sprejmejo stališče, da je čas za izstop iz ECT. Septembrsko neformalno zasedanje ministrov za energijo je zadnja priložnost za takšno razpravo pred Podnebnim vrhom v Glasgowu novembra 2021. Minister Vrtovec lahko zato 22. septembra na zasedanju predlaga izstop iz ECT.

Več na www.exitect.si.