O podnebnih spremembah in (pre)hrani v času Tednov vseživljenjskega učenja
V Umanoteri nadaljujemo z gostovanji po šolah s sodelovalno igro o podnebju in zdravju prijaznejši (pre)hrani, katere namen je na poučen in interaktiven način opolnomočiti učence in dijake o povezavi med tem, kar jemo, in podnebnimi spremembami. V Tednu vseživljenjskega učenja smo tako gostovali na Srednji šoli za gastronomijo in turizem Ljubljana, kjer so se s tematiko (pre)hrane v času podnebnih sprememb spoznavali dijaki 3. letnikov.
Svetovni sistem oskrbe s hrano povzroči skoraj tretjino vseh antropogenih izpustov toplogrednih plinov in je tako eden izmed glavnih vzrokov za podnebno krizo, sredi katere smo se znašli. Poleg tega sedanji način proizvodnje hrane vodi v pospešeno izginjanje biotske raznovrstnosti, kar ogroža obstoj človeške civilizacije. Obenem so pridelovalci hrane, predvsem z globalnega juga, pogosto izkoriščani in podplačani. Ob teh dejstvih je oskrbo s hrano nemogoče obravnavati kot izoliran pojav, ki ni vpet v globalne procese in sile moči.
O vsem tem je tekla beseda na interaktivni delavnici, ki je bila tokrat sestavljena iz sodelovalne igre, krajšega kviza “Kaj vem o hrani?” in predavanja, med katerim smo naslovili številna vprašanja 40 dijakov, ki bodo v dneh po delavnici tudi sami v sklopu šolskega izobraževanja pripravljali jedi po principu “podnebnega menija”. Če upoštevamo celotno oskrbovalno verigo s hrano, podnebju prijaznejša (pre)hrana pomeni izbiranje večinoma rastlinske ekološke hrane iz lokalne pridelave, ki je ponujena sezonsko in ki je čim manj predelana ter seveda čim manj zapakirana. Poskrbimo pa tudi, da ta hrana ne pristane med odpadki. Več pa v Umanoterini publikaciji Podnebni meni ter v infografiki na povezavi tukaj. Več o sodelovalni igri si lahko preberete na povezavi tukaj.
Tekom predavanja, ki je sledilo na koncu, pa so dijaki spoznavali tako individualno kot sistemsko raven boja proti podnebnim spremembam. Spoznali so, da so navade, kot sta ločevanje smeti in varčevanje z energijo v lastnem 
domu, kar sicer po izsledkih vseevropske raziskave, izvedene leta 2020, počne več kot 78 % mladih tako na slovenski kot na evropski ravni (1), sicer pomembne, a v boju s podnebno krizo niso ključne. Na individualni ravni je tako veliko pomembnejši ukrep denimo izbira prehrane rastlinskega izvora ali izogibanje letenju, vsekakor pa bi bile spremembe najbolj nujne v procesih in sistemih na globalni ravni, kot so industrija, sistem oskrbe s prehrano in transport.
(1) Ipsos (2021). Vseevropska raziskava: Kako mladi Evropejci razumejo povezave med podnebnimi spremembami in migracijami. Vir: https://climateofchange.info/slovenia/wp-content/uploads/sites/10/2021/04/slovenia-2.pdf
Izvedena delavnica je del aktivnosti Tednov vseživljenjskega učenja 2023, ki jih koordinira Andragoški center Slovenije. Izvedbo delavnice omogoča projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II, ki ga izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ga Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.
