O podnebnih spremembah in (pre)hrani zopet v šolskih klopeh
V Umanoteri nas tudi v novem šolskem letu najdete na šolskih hodnikih (oziroma v razredih), saj nadaljujemo z gostovanji po šolah s sodelovalno igro o podnebju in zdravju prijaznejši (pre)hrani. Namen sodelovalne igre je na poučen in interaktiven način opolnomočiti učence in dijake o povezavi med tem, kar jemo, in podnebnimi spremembami. V Evropskem tednu trajnostnega razvoja smo tako gostovali na III. Gimnaziji Maribor in na Srednji šoli za gastronomijo in turizem Ljubljana, kjer so se s tematiko (pre)hrane v času podnebnih sprememb spoznavali dijaki 3. letnikov. Hkrati smo z interaktivnim predavanjem o tej temi sodelovali tudi na dogodku Prvi zeleni koraki v organizaciji občine Medvode.
Svetovni sistem oskrbe s hrano povzroči skoraj tretjino vseh antropogenih izpustov toplogrednih plinov in je tako eden izmed glavnih vzrokov za podnebno krizo, sredi katere smo se znašli. Poleg tega sedanji način proizvodnje hrane vodi v pospešeno izginjanje biotske raznovrstnosti, kar ogroža obstoj človeške civilizacije. Obenem so pridelovalci hrane, predvsem z globalnega juga, pogosto izkoriščani in podplačani. Ob teh dejstvih je oskrbo s hrano nemogoče obravnavati kot izoliran pojav, ki ni vpet v globalne procese in sile moči.
O vsem tem je tekla beseda na treh interaktivnih delavnicah, ki smo jih v preteklem tednu izvedli v Mariboru in Ljubljani in ki se jih je skupaj udeležilo kar 118 dijakinj in dijakov.
Na III. Gimnaziji Maribor smo 18. septembra ponovno gostovali z dvema izvedbama sodelovalne igre o podnebju in zdravju prijaznejši hrani, katere namen je na poučen in
interaktiven način opolnomočiti učence in dijake o povezavi med tem, kar jemo, in podnebnimi spremembami. Dijaki so pri igri razdeljeni v skupine, ki rešujejo izzive s ciljem, da bi našli končen recept za bolj trajnostno prehranjevanje. Vsak izmed izzivov igre, ki ga morajo učenci rešiti za možnost napredovanja, predstavlja eno izmed 7 načel podnebju prijaznejše hrane, ki so natančneje predstavljena v Umanoterini publikaciji Podnebni meni ter v infografiki na povezavi tukaj. Več o sodelovalni igri si lahko preberete na povezavi tukaj.
Interaktivno predavanje na Srednji šoli za gastronomijo in turizem Ljubljana (20. september) pa je bilo zaradi precej večje skupine sestavljeno iz sodelovalne igre, krajšega kviza “Kaj vem o hrani?” in končnega predavanja, med katerim smo naslovili številna vprašanja 63 dijakov, ki bodo v dneh po delavnici tudi sami v sklopu šolskega izobraževanja pripravljali jedi po principu “podnebnega menija”. Če upoštevamo 
celotno oskrbovalno verigo s hrano, podnebju prijaznejša (pre)hrana pomeni izbiranje večinoma rastlinske ekološke hrane iz lokalne pridelave, ki je ponujena sezonsko in ki je čim manj predelana ter seveda čim manj zapakirana. Poskrbimo pa tudi, da ta hrana ne pristane med odpadki.
Temo podnebju prijazne (pre)hrane pa smo v septembru naslavljali tudi v spletni obliki na dogodku Prvi zeleni koraki, ki se je odvijal 19. septembra 2023.
Nekaj podnebju prijaznih receptov smo zbrali tudi v Umanoterini Babičini podnebni kuharici, ki jo lahko prelistate tukaj.
Priročnik za pripravo zdravih in trajnostnih jedi pa so pred kratkim pripravili tudi v Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana – dostopen pa je na povezavi tukaj.
Tekom predavanja, ki je sledilo zaključku aktivnosti v vseh razredih, so dijaki spoznavali tako individualno kot sistemsko raven boja proti podnebnim spremembam. Spoznali so, da so navade, kot sta ločevanje smeti in varčevanje z energijo v lastnem domu, kar sicer po izsledkih vseevropske raziskave, izvedene leta 2020, počne več kot 78 % mladih tako na slovenski kot na evropski ravni (1), sicer pomembne, a v boju s podnebno krizo niso ključne. Na individualni ravni je tako veliko pomembnejši ukrep denimo izbira prehrane rastlinskega izvora ali izogibanje letenju, vsekakor pa bi bile spremembe najbolj nujne v procesih in sistemih na globalni ravni, kot so industrija, sistem oskrbe s prehrano in transport.
(1) Ipsos (2021). Vseevropska raziskava: Kako mladi Evropejci razumejo povezave med podnebnimi spremembami in migracijami. Vir: https://climateofchange.info/slovenia/wp-content/uploads/sites/10/2021/04/slovenia-2.pdf
Izvedbo delavnic je omogočil projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II, ki ga izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ga Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.
