O podnebnih spremembah in (pre)hrani

V Umanoteri smo v preteklem mesecu precej govorili o povezavi med sistemom oskrbe s hrano in podnebnimi spremembami, saj ste nas lahko zasledili na kar nekaj dogodkih, ki so naslavljali to tematiko. Pri tem ponovno poudarjamo, da samo s spremembo prehranjevalnih navad ne bomo rešili podnebne krize, hkrati pa podnebne krize ne moremo ustrezno nasloviti brez spremembe prehranjevalnih navad. Ob tem ne smemo pozabiti na sistemsko okolje, ki nam mora te spremembe olajšati oziroma sploh omogočati.

Svetovni sistem oskrbe s hrano povzroči skoraj tretjino vseh antropogenih izpustov toplogrednih plinov in je tako eden izmed glavnih vzrokov za podnebno krizo, sredi katere smo se znašli. Poleg tega sedanji način proizvodnje hrane vodi v pospešeno izginjanje biotske raznovrstnosti, kar ogroža obstoj človeške civilizacije. Obenem so pridelovalci hrane, predvsem z globalnega juga, pogosto izkoriščani in podplačani. Ob teh dejstvih je oskrbo s hrano nemogoče obravnavati kot izoliran pojav, ki ni vpet v globalne procese in sile moči. In tudi o tem je tekla beseda na predavanjih, usposabljanjih ter gostovanjih, na katerih smo sodelovali.

• Na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani smo pri predmetu Socialni marketing izvedli predavanje Podnebne spremembe in vpliv potrošnje in proizvodnje hrane. Govorili smo o vplivu sistema oskrbe s hrano na podnebje in okolje, vodilih podnebju prijaznejšega prehranjevanja; razmišljali pa tudi o tem, kjer se s tako hrano lahko oskrbimo. V razpravi smo se dotaknili tudi vpliva podnebnih sprememb na samo pridelavo hrane, predavanje pa se je zaključilo z razpravo o tem, katere sistemske spremembe so potrebne v smeri zagotovitve zdravju, podnebju in okolju prijaznejšega sistema oskrbe s hrano v prihodnosti.
• V okviru 3. regijskega srečanja vodij timov zdravih šol v novomeški regiji smo izvedli usposabljanje Poučevanje o (pre)hrani v času podnebnih sprememb, na katerem je sodelovalo 38 izobraževalcev_k. Izobraževalcem smo predstavili nabor konkretnih aktivnosti, ki jih lahko uporabijo pri svojem delu, eno izmed pripravljenih delavnic pa smo preizkusili tudi v praksi. Na področju bolj trajnostne prehranske prihodnosti imajo izobraževalci veliko izobraževalno in motivacijsko moč, saj mlade lahko seznanjajo s podnebju in zdravju prijaznejšo hrano, in tako na dolgi rok spreminjajo vsakodnevne prehranske navade ter s tem prispevajo k zmanjšanju negativnih vplivov na naravo in podnebje.
• Sodelovali smo tudi na Festivalu dokumentarnega filma na okrogli mizi po filmu Nažrli se bomo do smrti, v katerem je na kritičen način presojan okoljski in družbeni vpliv trenutnega sistema oskrbe s hrano. Ob tem je sodelavka Umanotere Nika Tavčar poudarila: »Spremembe v smeri bolj trajnostne družbe na področju sistemov oskrbe s hrano pomenijo tudi, da bomo živeli bolje (in nikakor ne slabše). Kdo si namreč ne želi jesti bolj zdrave hrane, za katero vemo, da njena pridelava ni predstavljala velikega družbenega in okoljskega problema?”
• V okviru mednarodne iniciative Climate Walk smo izvedli delavnico o podnebnih spremembah in njihovih posledicah v Sloveniji. Climate Walk je medijsko-umetniški projekt, ki združuje raziskovalno delo in ozaveščanje z izobraževanjem. Gre za hojo preko Evrope z namenom zbiranja lokalnih izkušenj o podnebnih spremembah in njihovih posledicah.

 

Izvedbo aktivnosti omogoča projekt Climate Of Change, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij, v Sloveniji Platforma SLOGA. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) ter Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.