Ob svetovnem dnevu beguncev: Podnebne migracije se že dogajajo, hkrati pa podnebni begunci še vedno niso zaščiteni [SPOROČILO ZA JAVNOST]

Ljubljana, 19. 6. 2023 – Ob jutrišnjem svetovnem dnevu beguncev, 20. junija, ki letos poteka pod geslom »Upanje stran od doma. Svet, v katerem so begunci vedno vključeni,« v Umanoteri in Humanitasu opozarjajo na dejstvo, da je zaradi posledic podnebnih sprememb že danes razseljenih na milijone ljudi. Hkrati poudarjajo nujnost sprejetja mednarodne definicije podnebnega begunca, ki bi vodila do prepotrebne zaščite vseh, ki so zaradi posledic podnebnih sprememb primorani zapustiti svoje domove. Svoboda gibanja danes namreč ne velja enako za vse na tem planetu, neenakosti pa močno omejujejo selitve in še dodatno ogrožajo najranljivejše.

Že leta 2020 je bilo zaradi naravnih nesreč notranje razseljenih 30,7 milijona ljudi, več kot trikrat toliko kot zaradi konfliktov in nasilja. Velika večina (98 odstotkov) vseh selitev, povezanih z nesrečami, je bila posledica ekstremnih vremenskih in podnebnih dogodkov – večinoma poplav in neurij, pa tudi gozdnih požarov, zemeljskih plazov, ekstremnih temperatur in suše (IFRC, 2021). Zaradi posledic podnebnih sprememb in degradacije okolja se bo obseg tovrstnih migracij še povečeval – po ocenah Svetovne banke naj bi jih bilo do sredine stoletja več kot 200 milijonov (Svetovna banka, 2021). Na številnih območjih se bodo namreč poslabšale razmere za kmetijstvo, trajno se bo zmanjšala zanesljivost preskrbe s hrano in vodo ter varnost ljudi in premoženja. Zato bodo ljudje prisiljeni zapustiti svoje domove in se seliti. Podnebne migracije lahko sicer predstavljajo težavo tako v bogatih kot v revnih državah, a revščina pomembno vpliva na ranljivost ljudi za podnebne šoke in stresne dejavnike, s tem pa tudi na njihovo zmožnost prilagajanja na posledice podnebne krize.

Čeprav je zgodovinska odgovornost za podnebne spremembe na strani premožnih ljudi, držav in kontinentov, podnebne spremembe nesorazmerno bolj vplivajo na najrevnejše in najbolj ranljive ter marginalizirane ljudi. Nadalje je treba poudariti, da večji del podnebnih beguncev prihaja iz držav t.i. globalnega juga (države podsaharske Afrike, Južne Azije in Latinske Amerike) ter z nizkoležečih otočij (Tuvalu, Kiribati, Maldivi …, ki lahko postanejo do leta 2100 nenaseljivi), ki nesorazmerno manj pripomorejo k podnebni krizi. Afrika, na primer, je tako ena od najbolj prizadetih celin zaradi podnebnih sprememb, ob čemer trenutno celotna afriška celina proizvede manj kot 4 % svetovnih emisij toplogrednih plinov, k skupnim zgodovinskim izpustom pa je prispevala zgolj 3 %.

Navkljub dejstvu, da so selitve že eden izmed načinov, na katere se ljudje spoprijemajo s podnebnimi spremembami, podnebni begunci še vedno niso formalno opredeljeni, prepoznani in zaščiteni z mednarodnim pravom*. S tem je neposredno povezana problematična kriminalizacija migracij – zaradi neobstoja mednarodno-pravne zakonodaje na tem področju posameznik ostane brez možnosti za varne selitve in urejanje svojega statusa. Če kljub vsemu na begu za lastno življenje in za življenje svoje družine zapusti svojo državo, pa je označen za t. i. »ilegalnega migranta«.

Brez splošno sprejete mednarodne definicije podnebnega begunca ne moremo načrtovati politik na tem področju – ne na lokalni, ne na mednarodni ravni. To lahko ovira oblikovanje celovitih strategij za obravnavo posebnih potreb in izzivov podnebnih beguncev, vključno s prilagajanjem, blaženjem in dolgoročnimi rešitvami za njihovo razselitev. Brez takšnih strategij pa je omejeno tudi dodeljevanje virov in financiranje za reševanje potreb podnebnih beguncev. Nenazadnje odsotnost splošno sprejete definicije povzroča nedoslednosti pri tem, kako se različne države in regije odzivajo na razseljevanje, povezano s podnebno krizo.

Globalno povzročeni problemi pa terjajo tudi mednarodne rešitve. Kolikšnemu številu podnebnih migracij bomo priča v prihodnosti, je odvisno predvsem od nekaterih ključnih predpostavk spopadanja s podnebno krizo: kako resno bomo že danes pristopili k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov ter k prilagajanju na (že vidne) posledice podnebne krize in kako resno bomo vzeli popravo zgodovinskih krivic, ki so nas pripeljale do stanja, v katerem smo.

_{* Status begunca ima podlago v Ženevski konvenciji, ki pa med razlogi za mednarodno zaščito ne navaja degradacije okolja zaradi podnebnih sprememb. Prav zato podnebni begunci še vedno niso upravičeni do mednarodne zaščite oz. azila po Ženevski konvenciji}

 

 

Dodatne informacije:

Gaja Brecelj, Umanotera, gaja@umanotera.org

Manca Šetinc Vernik, Društvo Humanitas, manca@humanitas.si

 

_{Sporočilo za javnost je nastalo v okviru projektov Onkraj zgodb in Otok X. Projekta sta sofinancirana skozi EU Erasmus program. Vsebine in materiali, ki nastajajo znotraj projekta, odražajo samo stališča avtorjev. Komisija ni odgovorna za kakršnokoli uporabo informacij, ki jih vsebuje objava.}