Ob svetovnem dnevu hrane: Kar jemo, je ključno v našem boju proti podnebni krizi [SPOROČILO ZA JAVNOST]
Ljubljana, 14. 10. 2022 – Ob bližajočem se svetovnem dnevu hrane, 16. oktobra, ki letos poteka pod geslom »Ne pustimo nikogar zadaj«, v Umanoteri opozarjajo na odgovornost, ki jo pri naslavljanju podnebne krize s svojimi vsakodnevnimi prehranskimi odločitvami nosimo tudi prebivalci EU. Hrana je osnovno gorivo za življenje, njena pridelava pa spreminja okolje, podnebje in življenja ljudi po vsem svetu. Kar se vsak dan znajde na naših krožnikih, tako vpliva na vse člene v verigi, pri čemer lahko med najranljivejše uvrščamo pridelovalce, ki so posledicam podnebnih sprememb še posebej izpostavljeni. Pridelava hrane namreč nima zgolj velikega vpliva na aktualno podnebno krizo, ampak je tudi njena prva žrtev. Zato je pomembno, da vsi, deležni koristi trenutnega načina življenja, sprejmemo odgovornost, ki jo imamo pri zagotavljanju podnebno, okoljsko in družbeno bolj pravičnega sistema oskrbe s hrano.
Hrana je osnovna življenjska dobrina, ki se ji ne moremo odpovedati, in ki ima velik družbeni vpliv. Pomemben cilj vsake družbe je zato zagotoviti oskrbo s kakovostno in varno hrano po dostopnih cenah za vse, ki ima hkrati najmanjši možni vpliv na okolje in podnebje. V času podnebne, ekosistemske in (še vedno preteče) zdravstvene krize, ki se ji je pridružila še vsesplošna draginja, je namreč bolj kot kadarkoli prej pomembno, da na sistemski ravni sprejmemo takojšnje dolgoročne trajnostne ukrepe v smeri prehoda k okoljsko in podnebno bolj vzdržnemu ter družbeno pravičnejšemu prehranskemu sistemu. Zato v Umanoteri izpostavljajo 7 principov podnebju (in zdravju) prijaznejšega prehranjevanja: več rastlinske, ekološke, lokalno pridelane in sezonske hrane ter manj hrane, ki je predelana, zapakirana in zavržena. Pri živilih, ki jih ne moremo dobiti iz lokalne pridelave, kot so npr. kava, čaj in čokolada, izbiramo tiste iz sistema pravične trgovine, ki so v veliki meri iz ekološke pridelave, poleg tega z nakupom takšnih proizvodov podpiramo pravično plačilo malih pridelovalcev v državah globalnega juga.
Poleg nujno potrebnih sprememb na sistemski ravni so potrebni tudi močnejši signali tako kmetijskim pridelovalcem kot politikom, da želimo jesti drugače. Sistemu oskrbe s hrano namreč lahko pripišemo kar tretjino globalnih izpustov TGP, ki so posledica človekovih dejavnosti; poleg tega pa sedanji način proizvodnje hrane vodi tudi v pospešeno izginjanje biotske raznovrstnosti, ki je pogoj za naš obstoj ter v zniževanje kakovosti pitne vode in zmanjševanje rodovitnosti tal. Nika Tavčar iz Umanotere je ob tem poudarila, da je »hrana eno tistih področij, na katerih imamo posamezniki zelo velik vpliv, saj lahko zelo hitro uvedemo spremembe na vsakodnevni ravni z izbiranjem podnebju in okolju prijaznejše hrane, za pridelavo katere niso bile kršene človekove pravice.« Pri tem v Umanoteri izpostavljajo pomen aktivnega državljanstva in tega, da z zahtevanjem nujno potrebnih sprememb potrošniki vplivamo tudi na sistemsko stran oskrbe s hrano, in tako delujemo v smeri zaščite vseh členov v njeni verigi – predvsem tistih najbolj ranljivih, kamor lahko uvrščamo kmetijske pridelovalce ter prebivalce držav, ki so posledicam podnebne in ostalih pridruženih kriz najbolj izpostavljeni. Po zadnjih podatkih Svetovnega programa za hrano (WFP, 2022) velik del ljudi (kar 80 %), ki so soočeni z lakoto, živi v regijah, ki so ekstremnim vremenskim dogodkom in naravnim nesrečam še posebej izpostavljene, kar »vpliva na proizvodnjo, razpoložljivost in dostopnost hrane.«
V Umanoteri zato opozarjajo na odgovornost vseh nas, ki smo v večji meri deležni ugodnosti trenutnega sistema in hkrati poudarjajo, da smo ravno zato prvi, ki moramo pričeti živeti bolj trajnostno in v vsakdan vpeljati nujno potrebne rešitve. Poleg nujno potrebnih sprememb na strani proizvodnje hrane je potrebno sprejemati tudi drugačne prehranske odločitve: s tem, katero vrsto hrane izberemo in koliko je porabimo namreč vsak od nas usmerja ponudbo hrane na naših trgovskih policah in tako posredno vpliva na proizvodno stran sistemov oskrbe s hrano. Kar jemo, je torej ključno v našem boju proti podnebni krizi.
O tem, kako hkrati nasloviti podnebno krizo in prehransko draginjo, so v Umanoteri skupaj z uglednimi strokovnjakinjami in strokovnjaki govorili tudi na okrogli mizi Podnebna kriza in prehranska draginja – kako rešiti dve muhi na en mah? Posnetek dogodka je dostopen na povezavi; več pa tudi v besedilu tukaj.
Več o tej temi pa tudi na povezavi.
Dodatne informacije: Nika Tavčar, 01 439 4890, nika@umanotera.org
This project is part of the European Climate Initiative (EUKI) of the German Federal Ministry for Economic Affairs and Climate Action (BMWK).
