Ob svetovnemu dnevu hrane: Voda je ključnega pomena za pridelavo hrane [SPOROČILO ZA JAVNOST]
Ljubljana, 13. 10. 2023: Ob letošnjem svetovnem dnevu hrane, 16. oktobra, ki tokrat poteka pod sloganom »Voda je življenje, voda je hrana. Ne pustimo nikogar zadaj«, v Umanoteri opozarjajo na pomen tega dragocenega naravnega vira pri pridelavi hrane ter poudarjajo, da so ob soočanju s podnebno in ekosistemsko krizo ključnega pomena spremembe tako v načinu pridelave hrane kot pri sami potrošnji.
Globalni sistem oskrbe s hrano povzroči skoraj tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov, ki so posledica človekovih dejavnosti. Največji delež vseh izpustov, ki nastajajo v sistemu oskrbe s hrano, izhaja iz kmetijstva in rabe zemljišč ter sprememb v njihovi rabi. Kmetijstvo ima poleg tega tudi ključni vpliv na pospešeno izginjanje biotske raznovrstnosti, zmanjševanje kakovosti pitne vode in zniževanje rodovitnosti tal, ki so vsi dejavniki našega zdravja. Poleg tega je v trenutni obliki tudi velik porabnik vode – po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) porabi kar 72 % sladke vode na svetovni ravni ter hkrati povzroča njeno onesnaževanje s prekomerno rabo gnojil in sredstev za zaščito rastlin. Na ravni Evrope pa v kmetijstvu porabimo kar tretjino vse sladke vode.
Nika Tavčar iz Umanotere ob tem poudarja, da »podnebne in ekosistemske krize, ki vnašata še dodatno negotovost glede sedanje in prihodnje razpoložljivosti (že sedaj omejenih) vodnih virov, ne moremo nasloviti v zadostni meri brez sprememb v sistemu oskrbe s hrano, torej v pridelavi ter potrošnji hrane.«
Oskrba s hrano bo predstavljala odločilno vprašanje 21. stoletja. Brez močnega in hitrega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov in porabe naravnih virov v sistemih oskrbe s hrano ne bo mogoče doseči ciljev Pariškega sporazuma in Agende ZN za trajnostni razvoj do leta 2030.
The EAT-Lancet Commission, 2019
Zaradi vpliva prehrane na podnebne spremembe se zato priporoča uživanje večjega deleža hrane rastlinskega izvora, predvsem stročnic, žitaric, zelenjave in sadja, ter zmanjšanje potrošnje hrane živalskega izvora (mesa in mlečnih izdelkov). To je tudi v skladu s prehranskimi priporočili slovenskega Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki poudarjajo zdravstvene koristi povečanega vnosa sadja, zelenjave, stročnic in polnovrednih žit ter zmanjšanja potrošnje mesa in mesnih izdelkov, pri čemer uživanje več kot 0,3 kg rdečega mesa oziroma mesnih izdelkov na teden predstavlja tveganje, uživanje več kot 0,5 kg pa že resno tveganje za zdravje. Prebivalci Slovenije s trenutno potrošnjo rdečega mesa krepko presegamo priporočila NIJZ (za približno 2-krat), kar predstavlja resno grožnjo našemu zdravju.
Vrsta hrane, ki jo izberemo, ter način, na katerega je bila ta hrana pridelana, igra pomembno vlogo pri okoljskem odtisu naše prehrane.
Ne glede na način primerjave med rastlinsko hrano in hrano živalskega izvora (glede na težo, vsebnost beljakovin ali število kalorij) je rezultat vedno enak: hrana rastlinskega izvora ima bistveno nižji ogljični odtis kot mesni in mlečni izdelki. Rezultati pa so podobni tudi pri porabi ostalih naravnih virov: pitne vode in rabi zemljišč. Vir: World Resources Institute. (2016).
Poleg razmisleka o izbiri vrste hrane pa je pomembno tudi, kako je bila ta hrana pridelana. Ekološka, lokalno pridelana rastlinska hrana ni samo podnebju prijazna, ampak njena pridelava v primerjavi s konvencionalnim kmetijstvom tudi občutno manj škoduje biotski raznovrstnosti, rodovitnosti tal in kakovosti vode. Tako pridelana hrana je zaradi visoke vsebnosti vitaminov, mineralov in antioksidantov kakovostna; ker ne vsebuje ostankov škodljivih kemikalij, pa je tudi varna. Ekološko kmetovanje je tako ukrep blaženja podnebnih sprememb in s povečevanjem rodovitnosti tal hkrati tudi ukrep prilagajanja nanje.
Tudi v Sloveniji je moč najti številne dobre prakse bolj trajnostnih načinov pridelave hrane, ki dokazujejo, da so odločne spremembe na poti v podnebno nevtralno družbo možne in praktično izvedljive. Ena izmed njih je tudi ekološka in biodinamična kmetija Zlate misli iz Jareninskega Dola, na kateri že več let kažejo, kako lahko kmetije z odločitvijo za ekološko kmetovanje in z vzpostavitvijo partnerskega odnosa s končnimi odjemalci, poleg zmanjšanja svojega okoljskega odtisa povečajo tudi svojo odpornost na podnebne in druge pretrese.
Na kakšen način na kmetiji Zlate misli zmanjšujejo svoje izpuste toplogrednih plinov in hkrati povečujejo svojo odpornost na ekstremne vremenske dogodke, so v Umanoteri v sklopu serije kratkih filmov promocije dobrih praks zniževanja toplogrednih plinov prikazali tudi v videu (povezava tudi tukaj).
Ob svetovnem dnevu hrane pa v Umanoteri ponovno izpostavljajo 7 principov podnebju (in zdravju) prijaznejšega prehranjevanja: več rastlinske, ekološke, lokalno pridelane in sezonske hrane ter manj hrane, ki je predelana, zapakirana in zavržena. Pri živilih, ki jih ne moremo dobiti iz lokalne pridelave, kot so npr. kava, čaj in čokolada, izbiramo tiste iz sistema pravične trgovine, ki so v veliki meri iz ekološke pridelave, poleg tega z nakupom takšnih proizvodov podpiramo pravično plačilo malih pridelovalcev v državah globalnega juga.
Dodatne informacije: Nika Tavčar, 031 218 175, nika@umanotera.org
Sporočilo za javnost ter video dobre prakse je pripravila Umanotera v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007), ki je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.
