Onesnaževalna elita nas pelje v okoljski zlom
V zadnjih letih je bilo objavljenih mnogo študij, ki razkrivajo povezavo med velikimi premoženjskimi neenakostmi in podnebno krizo ter razgaljajo t.i. onesnaževalno elito – globalni razred največjih lastnikov kapitala, ki nas s svojo luksuzno potrošnjo, predvsem pa investicijami, vodijo v podnebni in širši okoljski zlom.
Zgovoren je podatek, izhajajoč iz študije The Carbon Inequality Era (2020) organizacije Oxfam in Stockholmskega okoljskega inštituta, ki pravi, da bi samo najpremožnejših 10 % prebivalstva ob njihovi trenutni ravni emisij že do leta 2035 porabilo ves ogljični proračun, ki nam globalno še ostaja na razpolago za omejitev dviga globalne povprečne temperature na 1,5 °C [1]. Najbrž najodmevnejša do sedaj pa je nedavno objavljena študija Climate Equality: A planet for the 99 %, ki sta jo pripravili prej omenjeni organizaciji. Ta vnovič potrjuje že znan podatek, da je bilo 10 % najpremožnejših, ki si lastijo kar 76 % svetovnega neto premoženja, v letu 2019 odgovornih za približno polovico vseh izpustov ter dodatno razkriva, da je zgornji odstotek najpremožnejših (77 milijonov ljudi) v tem istem letu sam proizvedel toliko izpustov (16 %) kot spodnji dve tretjini globalnega prebivalstva skupaj (5 milijard ljudi) [2].
Kakšna pa je slika v Sloveniji? Kot posledica politik privatizacije, varčevalnih ukrepov in regresivnih davčnih reform, ki so ena za drugo razbremenjevale kapital, dohodke iz kapitala in ljudi z najvišjimi dohodki (Bajukova reforma iz leta 2006 je denimo med drugim odpravila integralno obdavčitev neto premoženja), in s tem povezanega krčenja javnih storitev, smo tudi v Sloveniji priča krepitvi premoženjskih neenakosti. Po podatkih Svetovnega poročila o neenakosti 2022 si je v letu 2021 zgornjih 10 odstotkov najpremožnejših prebivalcev lastilo 57,2 %, spodnja polovica pa zgolj 5,8 % skupnega neto premoženja, kar seveda pomeni tudi znatne ogljične neenakosti. Po oceni za leto 2019 je imel v povprečju nekdo iz skupine najpremožnejših 10 % prebivalcev Slovenije 5-krat višji (30 ton CO2), iz zgornjega 1 % pa kar 15-krat višji (91 ton CO2) ogljični odtis kot nekdo iz spodnje spodnje polovice po neto premoženju [3].
A bistveno je razumeti, od kod šokantno visoke ravni izpustov onesnaževalne elite sploh izvirajo. Pomemben delež teh sicer predstavlja potrošnja luksuznih dobrin, kot so (super)jahte, dvorci, zasebno letenje …, glavnina pa izhaja iz njihovih kapitalskih investicij (v delnice korporacij, nepremičnine itd.) [2,4]. Gre torej za velike lastnike kapitala, ki jih pri odločitvah vodi profitni motiv oziroma pričakovani donosi, ti pa so v fosilni, vojaški, oglaševalski in drugih okoljsko ter družbeno škodljivih dejavnostih zelo visoki. Ker ima torej omenjeni razred kapitalistov pri ohranjanju obstoječega stanja močan finančni interes, ga, kot ugotavlja tudi Oxfamova študija, s svojo veliko ekonomsko in politično močjo (neposredno kot politični odločevalci, prek močnih lobističnih zastopnikov, večjih medijev, katerih lastniki so …) tudi brani, s čimer seveda zavira resnično zeleno preobrazbo družbe.
Sklenemo lahko, da brez močnega posega v delovanje razreda onesnaževalne elite podnebne in širše okoljske krize ni mogoče rešiti. Zato so vse glasnejši pozivi k prerazporeditvi bogastva prek progresivne davčne politike, ki bi imela tri učinke – zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, zmanjševanje materialnih neenakosti ter zagotovitev sredstev za financiranje pravičnega zelenega prehoda. To so pomembni ukrepi, a treba je pogledati onkraj njih. Takšna reforma namreč ne bi odpravila notranjih kontradikcij obstoječega sistema proizvodnje in potrošnje, ki temelji na profitnem motivu in brezmejni akumulaciji kapitala oz. rasti, kar na planetu z omejenimi viri in zmogljivostmi vodi v okoljski zlom. Kot drugo pa se v kontekstu obstoječih razmerij moči v družbi niti ne zdi realna, saj ni v interesu gospodarskih in političnih centrov moči, kamor zelo jasno spada tudi onesnaževalna elita. Družbene spremembe, ki jih potrebujemo, lahko pridejo le iz množičnega angažmaja ljudi in z idejo po demokratizaciji odločanja v vseh sferah življenja.
Več informacij: Ajda Cafun, ajda@umanotera.org
[1] The Carbon Inequality Era | SEI
[2] Climate Equality: A planet for the 99% – Oxfam Policy & Practice
[3] Več kot pol premoženja Slovenije v lasti desetine najbogatejših (finance.si)
[4] Global carbon inequality over 1990–2019 | Nature Sustainability
