PO COP28: Kljub deklarativnemu koraku naprej podnebna konferenca še vedno ujeta v primežu kapitalskih lobijev [SPOROČILO ZA JAVNOST]

Ljubljana, 13. 12. 2023 – Podnebni vrh Združenih narodov COP28 v Dubaju se je po podaljšanju in nočnih pogajanjih končal s sprejetjem sporazuma, ki prvič v zgodovini podnebnih konferenc poziva k najbolj nujnemu: prehodu stran od fosilnih goriv. Za to je bilo potrebnih kar 28 let in 28 podnebnih konferenc, a ob tem se je treba zavedati, da gre tudi tokrat zgolj za nezavezujoč poziv na deklarativni ravni, ki je še vedno daleč od tega, kar bi bilo potrebno za reševanje podnebne krize. 

Read more

Onesnaževalna elita nas pelje v okoljski zlom

V zadnjih letih je bilo objavljenih mnogo študij, ki razkrivajo povezavo med velikimi premoženjskimi neenakostmi in podnebno krizo ter razgaljajo t.i. onesnaževalno elito – globalni razred največjih lastnikov kapitala, ki nas s svojo luksuzno potrošnjo, predvsem pa investicijami, vodijo v podnebni in širši okoljski zlom. Read more

Že tretji izračun ogljičnega odtisa kulinarične prireditve v Kranju – kaj smo se naučili?

Ogljični odtis ni zgolj modna muha, ampak je zelo uporabno orodje za načrtovanje ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter spremljanje učinkovitosti takšnih ukrepov. V Kranju so v septembru 2023 že tretjič organizirali kulinarično prireditev Kranjska dolga miza in se za izračun ogljičnega odtisa povezali z Umanotero, ki skupaj z društvom Focus v okviru LIFE projekta Care4Climate nudimo podporo lokalnim skupnostim pri izvajanju projektov trajnostnega upravljanja z viri skupnosti.

Read more

Slovenija na lestvici boja proti podnebnim spremembam vztraja na (neambicioznem) 41. mestu

Kljub razmahu v rabi obnovljivih virov svet nič bližje pariškim podnebnim ciljem – vse dokler se raba fosilnih goriv drastično ne zmanjša

Danes je bila objavljena nova lestvica indeksa uspešnosti na področju boja proti podnebnim spremembam 2023 (Climate Change Performance Index – CCPI), ki ponuja pregled nad naslavljanjem podnebne krize v 63. državah (in v EU kot celoti), ki so skupaj odgovorne za več kot 90 % izpustov TGP na globalni ravni. Rezultati niso najbolj spodbudni – tako kot pretekla leta, tudi v letošnjem letu prva tri mesta na lestvici ostajajo prazna – nobena izmed analiziranih držav še ni storila dovolj v boju s podnebno krizo in tako ni na poti, ki bi bila združljiva s cilji Pariškega sporazuma (v skladu z omejitvijo globalnega segrevanja na 1.5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo). Pri pripravi letošnjega indeksa je pri ocenjevanju nacionalnih politik ponovno sodelovala tudi Umanotera. Read more

Izšla knjižica »Nekoč je bil dom«: Zgodbe selitev, ki jih piše podnebna kriza [SPOROČILO ZA JAVNOST]

17 osebnih zgodb ljudi in njihovih skupnosti iz zelo različnih delov našega planeta. – Knjižica je nastala v okviru mednarodnega projekta Onkraj zgodb. – V projektu so mladi_e v obliki video zapisa spregovorili_e tudi o svojem videnju podnebne krize. – Pridruženi partnerji projekta so pripravili video posnetke, v katerih skozi svoje oči predstavljajo podnebne spremembe in migracije v Ugandi, Boliviji in Palestini.

Ljubljana, 7. 12. 2023 – V dneh pred svetovnim dnevom  človekovih pravic (10. december) in mednarodnim dnevom migrantov (18. december) v Umanoteri in društvu Humanitas izpostavljajo (pogosto spregledane) podnebne migracije. V branje predlagajo pred kratkim izdano knjižico Nekoč je bil dom, katere namen je zgodbe podnebnih migrantov_k predstaviti skozi njihove oči. Ob tem ponovno poudarjajo, da je “zgodovinska odgovornost za podnebne spremembe na strani premožnih ljudi, držav in kontinentov, čeprav podnebne spremembe nesorazmerno bolj vplivajo na najrevnejše in najbolj ranljive ter marginalizirane ljudi.” Sprašujejo se, ali smo to odgovornost pripravljeni sprejeti. Hkrati poudarjajo nujnost sprejetja mednarodne definicije podnebnega begunca, ki bi vodila do prepotrebne zaščite vseh, ki so zaradi posledic podnebnih sprememb primorani zapustiti svoje domove. Svoboda gibanja danes namreč ne velja enako za vse na tem planetu, neenakosti pa močno omejujejo selitve in še dodatno ogrožajo najranljivejše.

Read more

Gradiva konference “Javne finance za pravični zeleni prehod: tveganja in priložnosti v Sloveniji in EU”

Umanotera je 16. novembra 2023 organizirala konferenco “Javne finance za pravični zeleni prehod: tveganja in priložnosti v Sloveniji in EU”, kjer so strokovnjaki in strokovnjakinje razpravljali o tem, kako v kontekstu močnih pritiskov na javne finance zagotoviti zadostna sredstva za zeleni prehod ter hkrati zmanjšati naraščajoče družbene neenakosti. Read more

O podnebnih spremembah in migracijah v Ugandi, Boliviji in Palestini

V okviru projekta Onkraj zgodb so naši pridruženi partnerji pripravili videe, v katerih skozi svoje oči predstavljajo podnebne spremembe in migracije v Ugandi, Boliviji in Palestini.

Read more

Mednarodni trening o podnebnih migracijah

V novembru smo v okviru projekta Onkraj zgodb v Mariboru izvedli mednarodni trening, na katerem so se udeleženci iz Španije, Bosne in Hercegovine, Avstrije in Slovenije podrobneje spoznavali s tematiko podnebnih migracij ter integrirali znanja, pridobljena tekom predhodnega spletnega usposabljanja. Usposabljanje v živo je bilo namenjeno tudi mreženju ter spoznavanju dobrih trajnostnih praks, ki so se dotikale dane teme.

Read more

Kmetijstvo bo moralo hitreje zmanjševati svoj vpliv na podnebne spremembe in se prilagajati nanje

Delovna skupina mreže Plan B za Slovenijo za ekološko kmetijstvo in samooskrbo (v kateri je aktivna tudi Umanotera) se je skupaj z Zvezo potrošnikov Slovenije konec oktobra z novinarji srečala na novinarskem zajtrku, na katerem so bile predstavljene rešitve za podnebno in okoljsko vzdržno pridelavo hrane ter izhodišča za drugačno komuniciranje te teme. Kmetijstvo je namreč, kot so pokazale tudi nedavne katastrofe neurij in poplav, izredno občutljivo na že nastale učinke podnebnih sprememb. Hkrati pa so emisije toplogrednih plinov iz kmetijstva v Sloveniji še vedno znatne – v letu 2021 so predstavljale 11,3 % vseh emisij. Od tega tri četrtine predstavljajo emisije iz živinoreje, ki nastajajo pri enterični fermentaciji v prebavilih rejnih živali ter pri ravnanju z gnojem, ostalo pa predstavljajo emisije iz gnojenja z mineralnimi in živinskimi gnojili. Tudi v kmetijskem sektorju bi bilo treba emisije TGP pomembno zmanjšati. Obstoječi Nacionalni energetski in podnebni načrt predvideva do leta 2030 le 1% zmanjšanje emisij. V procesu prenove je scenarij prenove NEPN iz marca 2023 povečal ambicije na 6% zmanjšanje, vendar pa je prvi osnutek prenovljenega NEPN, ki ga je Slovenija poslala v pregled Evropski komisiji, ohranil obstoječi cilj 1%. To pa bo pomembno oviralo potrebno pospešeno tranzicijo na trajnostno pridelavo hrane.

Read more

Javna sredstva za pravični zeleni prehod so podvržena pritiskom, a bolj potrebna kot kadarkoli prej [SPOROČILO ZA JAVNOST]

Ljubljana, 16. 11. 2023 – Na mednarodni konferenci v organizaciji Umanotere z naslovom “Javne finance za pravični zeleni prehod: tveganja in priložnosti v Sloveniji in EU” so strokovnjaki in strokovnjakinje razpravljali o tem, kako v kontekstu močnih pritiskov na javne finance zagotoviti zadostna sredstva za zeleni prehod ter hkrati zmanjšati naraščajoče družbene neenakosti. Predlogi so segali od izjem za zelene naložbe v fiskalnih pravilih EU do progresivne obdavčitve najpremožnejših in dobičkov ter bolj zelenega proračunskega načrtovanja obstoječih virov. Read more