Umanotera predstavlja projekt Rituali – Eko pisarna, ki ga je razvila skupaj s številnimi partnerji. Rituali so namenjeni podjetjem in organizacijam s pisarniško dejavnostjo, cilj pa je v procese dela postopoma uvesti ukrepe, s katerimi bodo zmanjšali svoje vplive na okolje.­

Srečujemo se z vedno bolj perečim problemom podnebne krize na eni strani in rastočimi cenami energentov na drugi. Sodobna podjetja in organizacije se ne sprašujejo več, zakaj spreminjati svoje navade in način poslovanja, temveč kako to lahko naredijo na najbolj poslovno zanimiv način. Tudi v Sloveniji vedno več podjetij postaja del rešitve in deluje z namenom, da s skupnimi močmi položaj obvladamo. »S projektom Rituali podjetja in organizacije s pisarniško dejavnostjo prevzemajo pobudo za pozitivne spremembe in aktivno iščejo rešitve za zmanjševanje svojih vplivov na okolje – od majhnih ukrepov do strateških prebojev,« je poudarila Vida Ogorelec Wagner, direktorica Umanotere.

Projekt je Umanotera razvijala skupaj s partnerskimi podjetji (Futura PR, Futura DDB, Innovatif, Infotehna, Vibacom, IPRK, Medium, Služba Vlade RS za razvoj), v katerih so sedem mesecev potekali pilotni projekti. Umanotera skupaj s partnerji pod okriljem Ritualov zagotavlja izobraževanje, svetovanje, druženje, izmenjavo izkušenj in certificiranje. Poleg tega pa pripravlja tudi katalog in trgovino, kjer bodo prvič na enem mestu zbrani izdelki in storitve, ki so okolju manj škodljivi od običajnih.

V okviru projekta deluje Klub Rituali, kjer se srečujejo tista podjetja in organizacije, ki so v razumevanju in udejanjanju okoljske odgovornosti korak pred drugimi. Družijo jih skupne vrednote, inovativno delovanje in prepoznavanje poslovnih priložnosti, ki izhajajo iz takšne usmeritve. Klub spodbuja sodelovanje in nenehno napredovanje, saj svojim članom zagotavlja, da bodo seznanjeni z novostmi s področja zmanjševanja vplivov na okolje za podjetja in organizacije. Med prvimi člani Kluba Rituali so poleg partnerjev projekta tudi Mladinska knjiga Založba d.d. in pisarna British Council v Sloveniji.

Sporočilo za medije je dostopno tukaj.

Več o projektu Rituali – Eko pisarna: http://www.rituali.si.

Učenci, dijaki, učitelji in ostali, pozor! Planet sprememb je enkratna priložnost, da pristopite k oblikovanju odličnih idej za obvladovanje podnebnih sprememb.

Planet sprememb je učni paket z interaktivnimi vsebinami, ki celostno in zanimivo predstavlja podnebne spremembe, energetiko ter okoljevarstvo.

Več na spletnem mestu Planet sprememb …

Nagradni natečaj Sporočila prihodnosti

Nagradni natečaj kratkih zgodb za srednješolce Planet sprememb razpisuje v sodelovanju z revijo Polet. Sodelujoči bodo opisali svojo vizijo za leto 2030. Natečaj spodbuja pozitivno naravnane zgodbe, ki opisujejo zanimive razplete problematike podnebnih sprememb.

Zmagovalec nagradnega natečaja bo prejel kolo, njegova zgodba pa bo objavljena v reviji Polet. Prvih deset sodelujočih bo prejelo praktične nagrade.

Rok oddaje zgodb na info@planet-sprememb.si je 26. maj 2008.

Poučni komplet sestavljata

– DVD s poučnimi vsebinami in aktivnostmi,
– DVD dokumentarnega filma Neprijetna resnica.

Spletni portal: www.planet-sprememb.si

– nagradni natečaj,
– kreativne iztočnice,
– debate in
– druge zanimivosti

Na spletnem mestu se bo vzpostavlja virtualna skupnost mladih in učiteljev, ki želijo bolj poglobljeno raziskovati področje podnebnih sprememb in se na kreativen način vključiti v reševanje problema

Cilj projekta

je omogočiti učencem, dijakom, učiteljem in profesorjem boljšo dostopnost do materialov, ki prikazujejo vse bolj perečo problematiko podnebnih sprememb, ter zagotoviti učne vsebine, s katerimi bodo lahko v šolah to problematiko koristno predstavili. Hkrati projekt ustvarja dinamično mladinsko skupnost s skupnim interesom do okolja in do podnebnih sprememb.

V katero od petih kategorij se uvrščate glede na letne izpuste ogljikovega dioksida. S katerimi ukrepi lahko zmanjšamo svoje emisije CO2 na količino, ki še zagotavlja stabilno ravnovesje podnebja?

Kliknite na www.umanotera.org/co2.

Podjetje Pristop Consensus, komunikacije za odgovorno družbo, se je letos odločil, da sredstva namenjena za tiskane voščilnice in novoletna darila namenijo projektu Umanotere – Izračunaj svoj CO2 odtis. S tem so se pridružili prizadevanjem v boju proti podnebnim spremembam.
Izračunajte svoj odtis CO2 in upoštevajte nasvete, kako lahko sami prispevate k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov.

Prispevek Slovenca k podnebnim spremembam je v povprečju 10 ton CO2 na leto. Znanstveniki ocenjujejo, da je emisija na prebivalca Slovenije, ki bi bila pogoj za stabilno ravnovesje podnebja okrog 2 t/leto.

Želimo vam zdravo, sveže in navdihujoče 2008!

Naj bo vaš odtis CO2 v letu tem letu čim manjši!

Geopedia je prvi tematski atlas v Sloveniji, ki uporabnikom omogoča dodajanje in urejanje vsebin o naši državi. Geopedia je skupni projekt Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj, in podjetja Cosylab, d. d. ter je med drugim namenjen ozaveščanju javnosti o podnebnih spremembah in varovanju okolja.

Prvi interaktivni atlas Slovenije predstavlja v posnetke Slovenije iz zraka, karte in analize o naravi ter okolju Slovenije, ter prikazuje vzroke in učinke problematiko podnebnih sprememb na lokalnem nivoju. Ko boste vstopili v aplikacijo Geopedije, boste našli podatke o taljenju Triglavskega ledenika, simulacijo morebitnega dviga morske gladine na slovenski obali, analize o stanju okolja v Sloveniji in še in še.

Geopedia je začela delovati na dan boja proti podnebnim spremembam, v torek, 15. maja 2007. Vabimo vas, da se aktivno vključite in soustvarjate novi atlas Slovenije!

Vstop v Geopedijo je omogočen na: http://portal.geopedia.si/

Na pobudo tednika Mladina je DOPPS pripravili PETICIJO, v kateri pozivajo predsednika vlade, naj se zavzame, da se aktivnosti za postavitev vetrne elektrarne na Volovji rebri ustavijo. Peticiji, ki jo je podprla cela vrsta zelo uglednih državljanov, se je pridružila tudi Umanotera.

Podpišete jo lahko na spletni strani Mladine:
http://vetrnice.mladina.si/

Ozadje

Pred dnevi je okoljsko ministrstvo izdalo gradbeno dovoljenje za postavitev vetrne elektrarne na Volovji rebri. To je izjemno slaba novica za celotni sistem varstva narave v Sloveniji. Malokatero območje v Sloveniji ima na svoji strani tako dobre naravovarstvene in pravne argumente in tako dobro podporo civilne družbe kot Volovja reber. Odločitev okoljskega ministrstva pomeni jasno sporočilo investitorjem: v Sloveniji ni takšnega območja, kamor se z dovolj pritiska vetrne elektrarne ne bi dalo postaviti. Investitorji so sporočilo vzeli zares: spet se govori o VE na Nanosu, na Goliču, na Vremščici, na Petrinjskem krasu…

Pod pretvezo domnevnega varstva okolja nam grozi uničenje najvrednejših delov slovenske narave!

Posredujete peticijo naprej: kolegom, prijateljem, znancem,  in proskrbite, da jo tudi oni razširijo  na čim več naslovov.

Zdaj ne gre več le za Volovjo reber. Gre za vprašanje, ali je za slovenske okoljske oblasti sploh kakšen kotiček narave dovolj dragocen, da se bodo pripravljene boriti za njegovo ohranitev.

Peticija za ohranitev Volovje rebri

Podpisniki pozivamo predsednika vlade Republike Slovenije g. Janeza Janšo, da se zavzame, da se aktivnosti za postavitev vetrne elektrarne na Volovji rebri ustavijo.

Država je večinski lastnik investitorja javnega podjetja Elektro Primorska, zato je odločitev o preklicu gradnje tudi v vaših rokah.
Volovja reber sodi med najdragocenejša območja ohranjene narave v Sloveniji. Zato ker je to območje izjemne krajinske lepote. Zato ker so tu obsežna suha travišča z izjemno bogatim rastlinstvom in živalstvom. Zato ker je območje del pogorja Snežnika, ki velja za eno najobsežnejših območij z lastnostmi divjine v Sloveniji. In končno zato, ker je tukajšnja združba ptic med najbogatejšimi v državi.

Zaradi izjemnih naravnih lepot je bila Volovja reber določena za vključitev v Regijski park Snežnik. Območje tudi izpolnjuje merila za vključitev v evropsko ekološko omrežje Natura 2000.

Vetrne elektrarne lahko pripomorejo k zmanjševanju toplogrednih plinov. Zato jih države povsod po svetu obilno subvencionirajo, saj je njihova ekonomska učinkovitost skromna. Slovenija proizvodnjo vetrne elektrike spodbuja z zajamčeno visoko odkupno ceno. A postavitev vetrnih elektrarn je smiselna le v primeru, ko je izkoristek vsaj delno opravičljiv in ko poseg ne prizadene najdragocenejše narave. Če ta dva pogoja nista izpolnjena, pa gre dejansko za uničevanje narave pod pretvezo domnevnega varstva okolja.
In prav to se bo zgodilo v primeru Volovje rebri. Uničili bomo enega najvrednejših delov slovenske narave pod pretvezo domnevnega varstva okolja.

Otvoritveni podpisniki:

• akademik prof. dr. Boštjan Žekš, predsednik SAZU
• prof. dr. Peter Trontelj, predavatelj zoologije in evolucije na Univerzi v Ljubljani
• dr. Mihael Tomšič, nekdanji minister za energetiko
• prof. dr. dr. h. c. Dušan Mlinšek
• Vlado Žabot, pisatelj, Ljubljana
• doc. dr. Nejc Jogan, predavatelj botanike na Univerzi v Ljubljani
• akademik prof. dr. Jože Trontelj, podpredsednik SAZU
• prof. dr. Boštjan Anko, profesor krajinske ekologije v pokoju
• Alenka Puhar, publicistka, Ljubljana
• prof. dr. Mitja Kaligarič, univerzitetni predavatelj botanike in ekologije rastlin
• Leon Kebe, strokovni vodja Notranjskega regijskega parka
• Marjeta Keršič Svetel, Ljubljana
• dr. Gregor Torkar, predsednik Društva za ohranjanje naravne dediščine Slovenije
• akademik prof. dr. Saša Svetina, predstojnik Inštituta za biofiziko MF
• Marjana Lipovšek, koncertna in operna pevka, Ljubljana
• akademik prof. dr. Matija Horvat, kardiolog
• Alenka Gerlovič, akademska slikarka
• prof. dr. Miha Adamič, predavatelj ekologije divjadi na Univerzi v Ljubljani
• dr. Matej Lipovšek, nevrokirurg, Maribor
• doc. dr. Ivan Kos, predavatelj ekologije živali na Univerzi v Ljubljani
• mag. Andrej Aplenc, Ljubljana
• Željko Kozinc, pisatelj, Ljubljana
• dr. Tomi Trilar, vodja Kustodiata za nevretenčarje, Prirodoslovni muzej Slovenije
• dr. Jurij Kunaver, redni profesor v pokoju, doktor geografskih znanosti
• akademik prof. dr. Ljubo Golič, prof. kemije v pokoju
• Andrej Medved, direktor DOPPS
• Ignac Gregorač, arhitekt
• Draga Ahačič, publicistka, Ljubljana
• Alenka Bizjak, Ljubljana

Več informacij:
Marjana Ahačič
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS
Tržaška cesta 2, p.p. 2990
SI – 1000 Ljubljana
Telefon: 01 426 58 75, 051 39 55 14
Telefax: 01 425 11 81