Podnebni meni z Ano Žontar Kristanc – kako se prehranjevati na podnebju prijazen način? [VIDEO RECEPT 2]

Že dodobra smo zakorakali v jesen z malce hladnejšimi dnevi, zato se še kako prileže kakšna »jed na žlico«. V Umanoteri smo zato v sodelovanju z Ano Žontar Kristanc (Anina kuhinja) pripravili že drugi video recept priprave podnebju prijazne hrane. Tokrat je Ana pripravila krompirjev golaž.

Tradicionalna slovenska jed v rastlinski preobleki je primerna jeseni, ko je krompirja na pretek – sezonska hrana je poleg tega tudi najbolj zdrava, sveža in okusnejša, pa še na sosednji ekološki kmetiji jo lahko kupimo. Z vidika podnebja in našega zdravja pa je zelo pomembno, da je hrana, ki jo pripravljamo tudi rastlinskega izvora.

V sodelovanju z Ano smo v preteklih mesecih že pripravili recept za polnjene paprike v paradižnikovi omaki (najdete tukaj). Da ne zmanjka idej za podnebju prijazno kuhanje, pa smo pripravili tudi spletni recept za boranjo s sojinimi koščki in pire krompirjem (najdete tukaj).

Več o tem, kako in zakaj se prehranjevati na podnebju prijazen način, pa v našem vodniku Podnebni meni na bit.ly/PodnebniMeni

Hrana rastlinskega izvora ima v primerjavi s hrano živalskega izvora (meso in mleko) veliko manjši ogljični odtis, saj predstavlja živinoreja največji vir izpustov TGP v kmetijstvu. Poleg tega velik del živinske krme prihaja iz držav, kjer zaradi njene pridelave izsekavajo tropske gozdove, ki so najpomembnejši ponor CO2. Živinoreja (predvsem industrijska) je odgovorna tudi za slabšanje kakovosti voda in tal ter ima ključno vlogo pri zmanjševanju biotske raznovrstnosti.

Pridelava hrane rastlinskega izvora za enako količino kalorij zahteva manj kmetijskih površin, saj ne potrebujemo pašnikov in obdelovalnih površin za pridelavo krme. Usmeritev poljedelstva v pridelavo rastlinske hrane (sadja in zelenjave) za ljudi tako pomembno prispeva tudi k izboljšanju stopnje prehranske samooskrbe države.

Prav tako ne smemo pozabiti na pomembne zdravstvene vidike prehranjevanja z višjim deležem hrane rastlinskega izvora. Sodobne prehranske smernice v izogib kroničnim nenalezljivim boleznim (bolezni srca in ožilja, rak, sladkorna bolezen …) priporočajo usmeritev v potrošnjo več hrane rastlinskega izvora, predvsem stročnic, žitaric in zelenjave, ter zmanjšanje potrošnje izdelkov živalskega izvora (mesa in mlečnih izdelkov). Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je že leta 2015 označila rdeče meso kot »verjetno karcinogeno«, predelano meso pa kot karcinogeno, raziskave pa so pokazale, da redno prehranjevanje z rdečim mesom, predvsem predelanim, znatno prispeva k prezgodnji smrti.

 

Globalnega segrevanja ni mogoče zadržati pod 2 °C brez sprememb v načinu prehranjevanja. Prehranjevanje s hrano rastlinskega izvora je prepoznano kot eden izmed najpreprostejših in najučinkovitejših ukrepov, s katerim lahko vsak od nas spodbudi prehod v bolj trajnosten sistem oskrbe s hrano. Da bi bil naš način prehranjevanja v čim večji meri koristen za okolje in zdravje, si pri tem prizadevajmo, da je hrana tudi lokalna, pridelana na ekološki način, sezonska ter čim manj predelana in zapakirana, in preprečujmo, da bi hrana pristala med odpadki.

 

Video recept je nastal v okviru projekta Podnebni meni – spodbujanje nizkoogljične pridelave in potrošnje hrane, ki ga izvaja Umanotera, sofinancira pa VegFund.