Razumevanje podnebnih migracij na lokalnih ravneh in na nacionalni ravni: odzivi politik na primeru Ugande [VIDEO]
Posledice podnebnih sprememb so le redko edini dejavnik, ki vpliva na odločitev posameznika, da se preseli oziroma ostane, kjer je, lahko pa predstavljajo povečano tveganje za večplastno krizo skupaj s družbeno-ekonomskimi krizami, izbruhi bolezni, konflikti in skrajno marginalizacijo. Podnebne migracije lahko sicer predstavljajo težavo tako v bogatih kot v revnih državah, a revščina pomembno vpliva na ranljivost ljudi za podnebne šoke in stresne dejavnike.
V okviru projekta Onkraj zgodb smo pred časom gostili dr. Davida Mfitumukizo z Univerze Makerere v Ugandi, ki je predaval o tem, kako na primeru Ugande razumeti podnebne migracije na lokalnih ravneh ter na nacionalni ravni ter kakšen sistemski okvir bi bil potreben, da se jih ustrezno naslovi.
Uganda se v kontekstu podnebnih sprememb uvršča med visoko ranljive države, prav tako se v njej soočajo z opazno degradacijo okolja. Kako kombinacija posledic podnebnih sprememb in degradacije okolja (ki se kaže tudi v nenadnih dogodkih, kot so zemeljski plazovi) vpliva na migracije ljudi zaenkrat še ni v zadostni meri raziskano, »dejstvo pa ostaja, da skupni vpliv obeh povečuje ranljivost lokalnih skupnosti,« je izpostavil dr. Mfitumukiza. Vsekakor pri podnebnih migracijah ne moremo govoriti o novi temi, saj so selitve univerzalna značilnost ljudi že od samega začetka človeštva. Homo sapiensu bi lahko rekli kar Homo migrans, saj so bile migracije celotno našo zgodovino taktika za preživetje in strategija za prilagajanje na različne okoljske strese. Vendar pa danes svoboda gibanja ne velja enako za vse na tem planetu, neenakosti pa močno omejujejo selitve.
Dr. Mfitumukiza je v svojem predavanju poudaril tudi problem pomanjkanja pravne zaščite oziroma nasploh pripoznavanja podnebnih migracij in podnebnih beguncev ter potrebo po uveljavljanju sistemskega okvirja tudi na globalni ravni: »Potrebno je pravočasno načrtovanje in sistemski okvir v obliki delujočih politik, da se pripravimo na dogodke, ki se že dogajajo in ki se bodo v prihodnosti dogajali v večji meri.« Ob tem je za Ugando poudaril manko celovitega zakonodajnega in / ali političnega okvira glede migracij, ki bi vključeval tudi okolje in podnebne spremembe.
Razlog za migracije v državi lahko pripišemo skupku različnih dejavnikov, med drugim pašnikom slabe kakovosti, pomanjkanju vode ter ostrim podnebnim pogojem. Pri tem je kot pomembni dejavnik treba izpostaviti tudi konflikte zaradi virov, do katerih prihaja tudi zaradi spreminjajočih se podnebnih in vremenskih pogojev.
Na področju obravnave in soočanja s podnebnimi migracijami v Ugandi je tudi po besedah dr. Mfitumukize na sistemski ravni potrebnih več korakov:
- Ozaveščanje
- Razvoj celovite migracijske politike
- Migracije je treba v politiki obravnavati kot strategijo prilagajanja na podnebne spremembe
- Migracije je treba vključiti v lokalne razvojne načrte
Več o podnebnih migracijah v Ugandi si preberite tukaj.
Predavanje dr. Davida Mfitumukize je na voljo za ogled na spodnji povezavi:
Projekt Onkraj zgodb je sofinanciran skozi EU Erasmus program. Vsebine in materiali, ki nastajajo znotraj projekta, so produkt avtorjev. Komisija ni odgovorna za rabo teh informacij.
