Rezultati drugega monitoringa vladnega uresničevanja predvolilnih zavez: Rdeč karton vladi ob polovici mandata – večina zavez neizpolnjenih, število prelomljenih podvojeno [SPOROČILO ZA JAVNOST]

Ljubljana, 27. februar 2024 – Vlada je na skoraj polovici svojega mandata izpolnila le 8 od 122 zavez, ki jih je pred volitvami dala ljudstvu, so pokazali rezultati drugega monitoringa vladnega uresničevanja predvolilnih zavez, ki ga je predstavila iniciativa Glas ljudstva. Najbolj zaskrbljujoče je, da v preteklem letu ni bilo resnega napredka v primerjavi z letom prej. Še več, medtem ko je število izpolnjenih zavez ostalo enako, se je celo podvojilo  število prelomljenih zavez (12 prelomljenih zavez v letu 2023, 6 v letu 2022). Določen napredek je viden na področjih, ki zadevajo demokracijo, svoboščine in kulturo, največ prelomljenim ali nedotaknjenim zavezam pa smo priča na področjih, kjer prihaja do konflikta med interesi kapitala ter interesi ljudi in okolja (javno zdravstvo, pravični podnebni prehod in zaščita narave, dostopna stanovanja, trajnostno gospodarstvo idr.). 

 

Vlada ima do konca mandata še čas, obenem pa tudi dolžnost, da zaveze izpolni. Že v naslednjih dneh lahko vlada naredi odločne korake naprej, in sicer s sprejetjem zdravstvenega zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje stabilnosti sistema pokaže, da zdravje prebivalk in prebivalcev postavlja na prvo mesto, s priznanjem samostojnosti Palestine in z obsodbo nehumanih okupacijskih praks Izraela pa, da ji ni vseeno za človeška življenja. Ključno pa bo bolj odločno zoperstavljanje interesom kapitala, brez česar ne bo mogoče reševati nobene od aktualnih kriz, od podnebne in ekosistemske do stanovanjske in zdravstvene!

Vlado pozivamo, naj se nemudoma odločno loti izpolnjevanja svojih zavez, saj bodo le izpolnjene obljube lahko povrnile zaupanje volivk in volivcev! 

V kolikor koalicijske stranke ostanejo samo pri polovičnih ukrepih, neuresničenih časovnicah in mrzličnem gašenju lastnih korupcijskih škandalov, napovedujemo ne samo poraz trenutne vlade na prihodnjih volitvah, ampak tudi nepopravljivo škodo za zaupanje ljudi v parlamentarno demokracijo in smiselnost volilne udeležbe.

V kolikor vlada izda zaupanje volivk in volivcev, popravnega izpita ne bo.     

Rezultate pregleda uresničevanja predvolilnih zavez je predstavila iniciativa Glas ljudstva, ki združuje več kot sto organizacij civilne družbe. Predstavitve so se udeležili tudi predstavniki in predstavnice vladnih strank: Milan Jakopovič, Urška Honzak in Miha Kordiš iz stranke Levica, Jernej Štromajer, Socialni demokrati ter Borut Sajovic in Tereza Novak iz stranke Gibanje svoboda.

Podrobni rezultati monitoringa predvolilnih zavez so dostopni na spletni strani Glas ljudstva.

Na javni predstavitvi rezultatov drugega letnega monitoringa so strokovnjaki in strokovnjakinje, ki koordinirajo spremljanje predvolilnih zavez na svojih področjih, izpostavili nekatere ključne ugotovitve:

 

Mojca Žerak (Sindikat Mladi plus) je predstavila monitoring na področju DOSTOJNEGA DELA IN SOCIALNIH PRAVIC ZA VSE, kjer smo spremljali dvanajst zavez. Predvolilne zaveze strank vladne koalicije na tem področju so bile v splošnem usmerjene v zagotavljanje dodatne varnosti delavkam in delavcem. Konkretno preko zagotavljanja socialne varnosti prekarnim delavkam in delavcem in preko izboljšanega nadzora na trgu dela, kjer kljub načeloma dobri zakonodaji prihaja do veliko kršitev pravic delavcev. Po drugi strani so zaveze s tega področja stremele k zagotavljanju dostojnega preživetja vsem: z dvigom pokojnin, socialnih transferjev, minimalne plače, in ureditvijo področja dolgotrajne oskrbe. Od 12 zavez jih je trenutno 7 v izvajanju, 1 je delno izpolnjena, 2 sta zastali, 1 ostaja nedotaknjena, 1 pa je bila v celoti izpolnjena že lansko leto (novi pravilnik o poklicnih boleznih).  

Na splošno lahko ugotovimo, da vlada zaveze na področju dostojnega dela in socialnih pravic v večini sicer izpolnjuje, ampak prepočasi in premalo odločno. Kot primer zavez, ki jih izpolnjuje premalo odločno, sta zaveza o dvigu minimalne plače in socialnih trasferjev ter o povečanem nadzoru na trgu dela. Ti dve zavezi sta ključni za izboljšanje položaja delavk in delavcev, še posebej najbolj socialno ogroženih. Minimalna plača še vedno ni najnižja plača v Sloveniji, letošnji dvig je bil nasproten od ambicioznega – najnižji glede na to, kar določa zakon. V praksi to pomeni, da ljudje, ki delajo polni delovni čas na minimalcu, nimajo zagotovljenega dostojnega plačila, ki bi omogočalo kaj več od osnovnega preživetja. Podobno opažamo na področju nadzora na trgu dela. Do lanskega oktobra so zaposlili le 8 novih inšpektorjev, medtem ko so se pred volitvami zavezali h kar 50 novim zaposlitvam in zaostritvi izvajanja nadzora. Pomanjkljiv nadzor vodi k temu, da delodajalci pač ne upoštevajo zakonskih določil in še naprej kršijo pravice delavcev. Brez dobrega nadzora in sankcioniranja kršiteljev je zakon samo mrtva črka na papirju. 

Skrbi nas tudi zastala zaveza, ki je obljubljala spodbujanje delavskega (so)lastništva in (so)upravljanja podjetij. Kljub ambiciozni obljubi, da bodo spodbujali sodelovanje delavcev pri upravljanju podjetij na način, da bi imeli besedo pri tem, kako se bodo njihova podjetja razvijala in kako se bo upravljalo z dobičkom, smo dobili samo ustanovitev službe za ekonomsko demokracijo, njene aktivnosti pa so zaenkrat neznane. Če bi ga uresničili, bi tak ukrep močno okrepil položaj delavcev, jim omogočil sodelovanje pri upravljanju s tem, kar ustvarijo. Primeri iz tujine kažejo, da so takšna podjetja veliko bolj odgovorna ne samo do svojih delavcev, ampak tudi do lokalne skupnosti in narave.     

 

Katarina Bervar Sternad (PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, PMVD – Pravna mreža za varstvo demokracije) je predstavila uresničevanje zavez na dveh področjih: VLADAVINI PRAVA IN ČLOVEKOVE PRAVICE ter področju, ki zagovarja VEČ DEMOKRACIJE IN REFORMO POLITIČNEGA SISTEMA. Na teh dveh področjih je bilo skupno obravnavanih 26 zavez – 12 na področju demokracije in političnega sistema in 14 na področju vladavine prava in človekovih pravic. Na prvem področju je bila od dvanajstih 1 zaveza izpolnjena, 8 v izvajanju, 2 zastali in 1 nedotaknjena. Na področju vladavine prava in človekove pravice, kjer je bilo štirinajst zavez, sta 2 izpolnjeni, 3 delno, 5 v izvajanju, 1 zastala in 3 nedotaknjene. 

Izpostaviti je potrebno nov in odprt pristop k naslavljanju vprašanja o spremembi volilnega sistema; vlada je skozi anketo, vključitvijo različnih strokovnjakov_inj in organizacij ter javne razprave odprla vsa pomembna vprašanja volilnega sistema. V tem trenutku ni mogoče napovedati, ali se bo proces tudi končal, vsekakor pa je to dober model za iskanje konsenza o družbeno pomembnih vprašanjih. Enako je potrebno pohvaliti aktivnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ob dnevih boja proti nasilju nad ženskami in odzivanju na posamezne primere nasilja, saj je bila organizirana široka kampanja in različne aktivnosti, prav tako se je skupaj z Ministrstvom za pravosodje in notranje zadeve izvedla druga velika nacionalna konferenca na to temo. 

Na področju transparentnosti se pripravljajo spremembe glede zakonodajne sledi, nič pa ne gre v smeri bolj transparentnega delovanja vlade, v smislu lažjega spremljanja sej, dostopnosti gradiv in zapisnikov. Vsekakor bi bili potrebni magnetogramski zapisi sej. Vlada v enaki meri kot prejšnja krši Resolucijo o normativni dejavnosti ter s tem onemogoča kakovostno in vključujočo javno razpravo. 

Transparentnost in načelo integritete je pereče vprašanje, saj je KPK v zvezi s predsednikom vlade in nekdanjo ministrico odprla preiskavo. Poleg tega je nekaj ministrov dobilo tudi opomin zaradi nepravočasnega razkritja premoženja. Pod vprašajem je tudi imenovanje direktorja policije mimo potrebnih kompetenc. Za nevladne organizacije pa je popolnoma nesprejemljiva in po naši oceni protipravna razveljavitev razpisa iz Sklada za NVO. Gre za arbitrarno odločitev, ki po našem mnenju obenem napoveduje prekinitev uresničevanja zavez vlade na področju sodelovanja s civilno družbo na področju aktivnega državljanstva in spodbujanja ljudi k udeležbi v demokratičnih procesih, tudi na volitvah.  

Na področju migracij je v letu 2023 prišlo do večkratne prekoračitve kapacitet v azilnem domu v Ljubljani, kar je povsem onemogočilo dostojno in humano obravnavo. Na to je v svojem poročilu opozoril tudi Odbor ZN proti mučenju. Povsem nesprejemljivo je dejstvo, da je Ministrstvo za notranje zadeve v zvezi z Zakonom o tujcih celo mimo drugih članov vlade podalo mnenje glede ustavno spornih členov, ki je v popolnem nasprotju z danimi zavezami vlade na tem področju. 

 

Ajda Cafun (Umanotera) je predstavila pregled uresničevanja zavez na dveh področjih: PRAVIČNEM PODNEBNEM PREHODU IN ZAŠČITI NARAVE ter področju, ki zagovarja ZELENO INFRASTRUKTURO. Od skupno 14 zavez na področju pravičnega podnebnega prehoda in zaščite narave ter 7 zavez na področju zelene infrastrukture sta zgolj dve zavezi delno izpolnjeni, devet jih je v izvajanju, šest jih je nedotaknjenih, štiri zaveze pa so prelomljene. Glede na resnost podnebne in biodiverzitetne krize je porazno, da polovica zavez niti ne gre v pravo smer, kaj šele, da bi bila kakšna izpolnjena.

Čeprav vlada na deklarativnem nivoju prepoznava resnost podnebne krize in njenih katastrofalnih posledic za družbo, ki jih v obliki vse pogostejših in intenzivnejših poplav, požarov, vročinskih valov, otežene pridelave hrane itd. občutimo že povsod po svetu, v praksi ohranja nezadostne podnebne cilje in ukrepe. O tem pričajo krovni nacionalni dokumenti podnebne politike. Tako osnutek podnebnega zakona kot osnutek posodobitve Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta sta – v nasprotju z zavezo – neskladna s pravičnim prispevkom Slovenije k doseganju ciljev Pariškega podnebnega sporazuma in torej s pravičnim prispevkom Slovenije k preprečitvi podnebnega ter biosfernega zloma. 

Vlada se je prav tako zavezala k pospešeni opustitvi fosilnih goriv, takojšnji ukinitvi subvencij fosilnim gorivom ter širitvi in krepitvi zelene infrastrukture. Zavezo k takojšnji opustitvi vseh subvencij fosilnim gorivom je prelomila, uvedla je celo eno novo posredno subvencijo, in sicer program financiranja tujih letalskih prevoznikov v vrednosti 17 milijonov evrov, ki ni samo podnebno škodljiva, temveč tudi izrazito nepravična, saj koristi zgolj peščici. 

Pod aktualno vlado so bile okrepljene nekatere aktivnosti za širitev zelene infrastrukture. Izpostavljamo aktivnosti za povečanje kapacitet pridobivanja energije iz obnovljivih virov, vključno s samooskrbo, kjer sicer pogrešamo večjo podporo zadružnim skupnostnim energetskim projektom, ki prinašajo neposredne koristi tako običajnim ljudem kot celotnim lokalnim skupnostim. Prav tako je vlada sprejela nove ukrepe in povečala investicije za krepitev javnega potniškega prometa, a žal hkrati nadaljuje s podporo širjenju cestne infrastrukture. S tem zavira zavira učinke teh ukrepov in investicij in ohranja iz okoljskega, zdravstvenega, prostorskega in finančnega vidika škodljiv avtocentrični sistem. 

Ker nismo samo na pragu podnebnega, temveč tudi biodiverzitetnega zloma, je bilo kar nekaj zahtev usmerjenih tudi v zaščito in krepitev biodiverzitete ter krepitev naravovarstvenega nadzora, kjer pa, kot ugotavljamo, ostaja večina zavez bolj ali manj nedotaknjenih. V nasprotju z zavezo vlada še naprej načrtuje nove velike HE, ki zaostrujejo biodiverzitetno krizo. Prav tako stranke vladne koalicije same niso naredile ničesar, da bi izpolnile  zavezo o izenačitvi dovoljenih mejnih vrednosti emisij sosežigalnic odpadkov s sežigalnicami odpadkov. Prebivalci Anhovega so se morali organizirati sami, poslanci in poslanke pa bodo imeli v začetku marca priložnost, da z odločilnim glasovanjem v državnem zboru stopijo na stran dobrobiti ljudi in okolja, sprejmejo spremembe ZVO-2 in tako izpolnijo svojo zavezo.

Sklenemo lahko, da se tudi ta vlada podreja interesom kapitala, prav produkcija za profit z neskončno gospodarsko rastjo pa je temeljni vzrok za podnebno in biodiverzitetno krizo. Izvoljeni politični predstavniki lahko to smer obrnejo le tako, da se tem interesom zoperstavijo.

 

Mojca Žerak (Sindikat Mladi plus) je predstavila napredovanje izpolnjevanja zavez na področju TRAJNOSTNO GOSPODARSTVO IN JAVNE STORITVE. Na tem področju so štiri zaveze v izvajanju, dve sta nedotaknjeni, prelomljene pa so kar tri. Zaveze s tega področja so ključne za preobrazbo gospodarstva v smeri trajnosti ter za zagotavljanje storitev socialne države, zato je slabo stanje izpolnjevanja izredno zaskrbljujoče. 

Nedotaknjeni sta zavezi “Poveča naj se obdavčitev kapitala” ter “Onemogočiti je treba davčne oaze” – to posebej izpostavljamo zato, ker se ravno v teh dveh zavezah skriva odgovor na pomembno vprašanje, kako zagotoviti sredstva za kakovostne in vsem dostopne javne storitve, kot je javno zdravstvo, šolstvo in podobno. Davčna reforma se sicer pripravlja, ampak ni napovedi, da bi vključevala višjo obdavčitev kapitala. Prav tako niso znane aktivnosti vlade v boju proti davčnim oazam, kamor najbogatejši skrivajo premoženje, namesto da bi plačali svoj delež davkov. 

Posebej zaskrbljujoče so seveda tudi tri prelomljene zaveze. Takšna je zaveza ‘Energetsko intezivne industrije je treba presktrukturirati’: Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) namreč predvideva rast proizvodnje energetsko intenzivnih produktov, s tem pa tudi rast končne rabe energije v industriji – torej ravno obratno kot obljubljeno pred volitvami. Vlada je prav tako prelomila zavezo ‘Ustaviti je treba privatizacijo in razprodajo državnega premoženja’, med drugim se bo kot vse kaže privatiziralo Mariborsko livarno Maribor, enega največjih zaposlovalcev v Mariboru, prav tako se nadaljuje počasna privatizacija poštnih storitev. Med prelomljenimi je tudi zaveza ‘Izboljšati je treba kakovost in obseg javnih storitev’, predvsem zaradi (ne)aktivnosti vlade na področju sistema javnega zdravstva. 

 

Katarina Rotar (Slovenska filantropija) je opozorila na zaskrbljujoče stanje na področju VSEM  DOSTOPNO JAVNO ZDRAVSTVO. Na tem področju spremljamo devet zavez, ki vsaka na svoj način naslavljajo dostopnost in kakovost zdravstvenih storitev, dotikajo se kakovosti življenja prebivalk_cev, duševnega zdravja, socialne pravičnosti in preprečevanja nadaljnjega vdora zasebnih interesov v javni zdravstveni sistem. V veliki večini so zaveze med seboj povezane in bi izpolnitev ene zahtevala tudi vsaj delno izpolnjevanje druge.

Kar štiri zaveze so si prislužite oznako “nedotaknjena”, med njimi širitev košarice pravic in odprava popoldanskega dela javnih zdravnic_kov pri zasebnikih. V zvezi s košarico pravic je bilo doslej, z izjemo manjših vsakoletnih prilagoditev, ki ne pomenijo reforme, govora le o “prevetritvi”, pri čemer se na podlagi preteklih izkušenj utemeljeno bojimo, da se obeta prej krčenje pravic ali celo razdelitev na več košaric in da bo končni rezultat za zavarovanke_ce manj pravic, tudi če bodo opravljeni kakšni minimalni popravki v pozitivno smer. Popoldansko delo zdravnic_kov pri zasebnikih, “dvoživkarstvo” se vse bolj zdi nedotakljivo, minimalne korekcije pogojev za izdajo soglasja po našem mnenju dejansko ne spreminjajo ničesar. Pojavljajo se tudi zavajanja, češ da bi taka prepoved pomenila konec javnega sistema, saj številne_i zdravnice_ki delajo v več javnih zavodih. Zato ponovno poudarjamo, da pri dvoživkarstvu ne govorimo o tistih, ki z deljeno zaposlitvijo in dodatnim delom krpajo luknje v javnem sistemu, ampak o tistih, ki s svojim popoldanskim delom pri zasebnikih (tudi koncesionarjih) dobro služijo in jim je prav zaradi tega popoldanskega zaslužka v interesu, da čakalne vrste ostajajo nedopustno dolge.

Dve zavezi, skrajšanje čakalnih vrst in odprava plačnih neenakosti, sta zastali, še dve se izvajata. Čakalne vrste se kljub 200 milijonski finančni injekciji v tako imenovanem stresnem testu v letu 2023 podaljšujejo, dostopnost storitev pa upada. Tudi dosedanji in napovedani ukrepi nove ministrice za zdravje so videti premalo koreniti in premalo odločni, da bi zares posegli v obstoječe stanje. Glede plačnih neenakosti upamo in želimo verjeti, da lahko na skupnih pogajanjih s sindikati javnega sektorja le pride do dogovora, ki bo izboljšal tudi položaj podplačanih delavk_cev v zdravstvu, parcialni dogovori s posamezniki skupinami zaposlenih bi namreč neenakosti lahko še povečali.

Ena zaveza je bila z ukinitvijo doplačil in s tem odpravo potrebe po dopolnilnem zavarovanju delno izpolnjena. Delno zato, ker zavarovalne premije ni nadomestil socialno pravičen davek, kakor je bilo zapisano in podpisano v zavezi, temveč na videz za vse enak prispevek, ki pa proporcionalno in dejansko, tudi v absolutnem končnem znesku, bolj obremenjuje revnejše.

Če povzamemo, na področju dostopnega javnega zdravstva se sicer v zadnjem času dogaja zelo veliko, a napredka v smeri izboljšanja dostopnosti še ni na vidiku. Prav zato, da vlado pri izpolnjevanju zavez malce spodbudimo, smo v pripravili predlog zakona ZNUZSZS-B in ga s preko 6700 podpisi volivk_cev vložili v Državni zbor. Zakon pokriva več zavez, med drugim skrajševanje čakalnih vrst, odpravo dvoživkarstva – za oboje je nujno potrebna vpeljava standardov in normativov za delo zdravnic_kov, pa tudi dostopnost sistema od primarne ravni naprej. Že v naslednjem tednu bo predlog obravnavan v Državnem zboru in takrat bodo imeli poslanci in poslanke priložnost, da naposled tudi javno pokažejo, ali so bile zaveze volivcem in volivkam mišljene resno, predvsem lahko glasovanje izkoristijo za to, da na prvo mesto postavijo paciente_ke in zakon podprejo.

 

Maša Hawlina (Zadrugator/IŠSP – Inštitut za študije stanovanj in prostora) je predstavila izpolnjevanje zavez na področju VSEM DOSTOPNA STANOVANJA: Ne glede na zavezo vlade, da bo stanovanjsko problematiko naslovila prioritetno, v letu 2023 nismo videli večjih premikov na tem področju, niti še niso bili predstavljeni konkretni ukrepi, s katerimi naj bi reševali vse hujše stanovanjske stiske. Po skoraj polovici mandata, še nobena zaveza ni izpolnjena, tri od desetih pa so celo prelomljene. 

Ena izmed najbolj zaskrbljujočih zadev je, da so primerna stavbna zemljišča za stanovanjsko gradnjo (poleg vsega premoženja) z DUTB prenesli na SDH in ne na Stanovanjski sklad RS, kot so se zavezali v koalicijski pogodbi. Namesto, da bi resnično krepili javne stanovanjske sklade za gradnjo javnih neprofitnih stanovanj s tem vzpostavljajo novega nepremičninskega akterja (DSU), ki naj bi združeval javne in zasebne interese. To pa lahko za javno stanovanjsko preskrbo, ki je že tako v slabem stanju, pomeni podoben udarec, kot ga ima podpora koncesionarjem in zasebnim zdravstvenim ustanovam za javno zdravstvo. 

Res je, da je v lanskem, letošnjem in naslednjem letu namenjenih nekaj sredstev za gradnjo neprofitnih stanovanj (približno 75 milijonov evrov), a to je manj kot 15 % investicije, ki je potrebna za izgradnjo 5000 stanovanj, obljubljeno do konca mandata. In ravno zato, ker vlada ne zagotovi primernega sistemskega vira za gradnjo in obnovo neprofitnega stanovanjskega fonda, v zadnjih mesecih napovedujejo celo zvišanje neprofitne najemnine. Nedopustno je, da vlada, namesto da bi v osnovi zagotovila dovoljšna povratna in nepovratna sredstva za gradnjo in obnovo neprofitnih stanovanj, z zviševanjem neprofitne najemnine to delno prelaga na najranljivejša gospodinjstva. Ministrststvo za solidarno prihodnost solidarnosti v praksi torej ne udejanja.

V zadnjih tednih so sicer predstavniki Ministrstva za solidarno prihodnost vendarle začeli napovedovati tudi nekatere ukrepe v smeri regulacije najemnega trga in davčne politike, ki bi lahko morda vsaj nekoliko odvračali od izkoriščanja stanovanj kot varnih in dobičkonosnih naložb. Prav tako je pozitivna novica, da Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport pripravlja sistem regulacije oddajanja stanovanj v turistične namene.

Vendar ali bodo ukrepi realizirani in učikoviti, ni mogoče oceniti, saj je vse še na ravni nepovezanih idej, brez podrobnosti glede posamičnih ukrepov, z drugimi besedami, še vedno smo zgolj pri obljubah.

Na stanovanjskem področju tudi po skoraj polovici mandata še vedno nič novega, nič konkretnega, med tem ko dosegamo vedno večje razsežnosti stanovanjskih stisk in načinov izkoriščanja najemnikov, ki ne morejo več čakati na urgentne ukrepe. 

Naj ne bo ta le še ena v vrsti vlad, ki misli, da bo z minimalnimi in nebolečimi ukrepi na stanovanjskem področju dosegla nujne spremembe. Minister za solidarno prihodnost vztrajno ponavlja, da stanovanje ne sme biti investicijsko blago. Naj potem začne z uresničevanjem zavez in ob sodelovanju s stroko vzpostavi sistem, ki bo vsem zagotovil dostop do primernega doma.

 

Brina Jeretina (Glas ljudstva) je predstavila izpolnjevanje zavez na področju RAZVOJ IZOBRAŽEVANJA IN ZNANOSTI. Na tem področju smo spremljali izpolnjevanje 9 zavez. Trenutno je 5 zavez v izvajanju, dve sta delno izpolnjeni, ena je izpolnjena v celoti, ena pa prelomljena. 

Na področju izobraževanja in znanosti je torej večina zavez v izvajanju, ukrepi se pripravljajo, ampak počasi, pa tudi premalo odločno. Delno zato, ker mnogi potrebni ukrepi na področju izobraževanja terjajo obsežne premisleke, saj so se težave nabirale že več let, vseeno pa bi si želeli več politične volje in poguma za bolj odločne ukrepe, ki bi krepili sistem izobraževanja in znanosti v Sloveniji. 

Posebej pa izpostavljamo zavezo “Vrtci morajo biti brezplačni in dostopni vsem otrokom”, ki je neposredno prelomljena: vrtci niso brezplačni in niso dostopni vsem otrokom. V zadnjem letu so se celo podražili, za kar so sicer neposredno odgovorne občine, ampak pristojno ministrstvo oz. vlada nista sprejela nobenega ukrepa, da bi to preprečili. Namesto da bi bili vrtci torej vedno bolj dostopni oz. celo brezplačni, kot je bilo obljubljeno, se je zgodilo obratno.

 

Ivan Koruza (Društvo Asociacija) je znotraj področja SVOBODA MEDIJEV IN KULTURE predstavil uresničevanje zavez na področju KULTURE, kjer smo spremljali osem zavez. Štiri je vlada delno izpolnila, tri so še v izvajanju, ena pa je zastala. Vlada je izpolnila nekatere svoje obljube predvsem na področju regulatornih sprememb in poprave preteklih krivic, do konca leta 2023 pa še vedno nismo dobili najbolj bistvenih sprememb na področju kulturnih politik, ki so bile obljubljene pred volitvami.

Sredstva za nevladno kulturo se sicer na splošno povečujejo, a ne dovolj za izničenje draginje, odpirajo pa se številna nova vprašanja o razporeditvi sredstev in odgovorih resorja navedno dražje stroške delovanja nevladne kultur. V letu 2023 je bilo premalo sredstev na voljo za programske vsebine nepridobitnih, študentskih in lokalnih radijskih ter televizijskih programov, pozitivno pa je dejstvo, da je Ministrstvo za kulturo prepoznalo podporno delovanje v kulturi kot dejavnost, ki si zasluži sistemsko podporo.

Vladni odziv po ujmi je bil na področju kulture ustrezen, a zdaj so na vrsti dolgotrajni postopki obnove, za katere še čakamo natančne predloge in specifične ukrepe s strani odgovornih. Obljubljenih davčnih olajšav in administrativnih razbremenitev, razen digitalizacije nekaterih razpisov, ni. Ministrstvo je sicer pripravilo ukrep za blaženje draginje, a je z njegovo uveljavitvijo precej odlašalo in v njem ni naslovilo potreb in položaja prizadetih organizacij.

Prav tako zamujajo spremembe na področju socialnih pravic samozaposlenih, deloma tudi zaradi zastojev v postopkih. Ministrstvo za kulturo je dvignilo višino dnevnega nadomestila v primeru zadržanosti od dela zaradi bolezni, a ta še vedno ostaja pod pragom revščine. 

Dodatno oslabljenemu položaju slovenske neodvisne kulture, botrujejo tudi nezadostna sredstva iz sklada za nevladne organizacije pri Ministrstvu za javno upravo (MJU), ki je namenjen sofinanciranju EU projektov. Zastoj politik in ukrepov podpore nevladnemu sektorju na MJU je zaskrbljujoč, saj načrtovani razpisi stojijo oziroma se ne izvajajo.

Vlada je delno uresničila zavezo o zaščiti avtonomnih prostorov. Ministrstvo za kulturo je  podpisalo nove petletne pogodbe z nevladnimi organizacijami, ki delujejo na naslovu Metelkova 6 v Ljubljani. Ni pa še razrešeno vprašanje prostorov za avtonomno skupnost PLAC. Prav tako je ministrstvo povečini izvedlo obljubljeno revizijo spornih razpisov pod prejšnjo vlado, ter organizacijam, ki so državo tožile zaradi spornih odločitev o programskem in projektnem financiranju, ponudilo možnost prekinitve sodnih postopkov in vnovične presoje pred strokovnimi komisijami. Ti postopki vnovične izbire programov in projektov za sofinanciranje so povečini zaključeni.

 

Brankica Petković (Mirovni inštitut) je predstavila oceno spremljanja sedmih zavez s področja MEDIJEV. Uresničevanje predvolilnih zavez vladnih strank na področju medijev in medijske politike poteka prepočasi in ga ocenjujemo za nezadostno. Večina zavez je v izvajanju, saj je reforma medijske zakonodaje šele na začetku. Ministrstvo za kulturo je konec leta 2023 objavilo predlog novega zakona o medijih, ki naslavlja več  predvolilnih zavez (regulacijo državne pomoči medijem, državnega oglaševanja ter sovražnega govora). Ostaja negotovo, kdaj bo zakon v obravnavi in kdaj bo sprejet, da bi se  nujno potrebni ukrepi začeli izvajati. Ta zakon pa ne naslavlja vseh potrebnih reform na področju medijev, ki so del predvolilnih zavez.

Vlada je stabilizirala financiranje STA, kar je pozitiven korak za zagotavljanje neodvisnosti javnega medija, a tega ne moremo šteti za uresničitev predvolilne zaveze, ker še ni uresničena zaveza o povračilu škode, ki jo je STA utrpela zaradi nezakonitega, sistematičnega in namernega finančnega izčrpavanja s strani prejšnje vlade ter o odškodninski in kazenski odgovornosti vseh vpletenih v takratno uničevanje agencije. Če je vlada že v prvem letu s sprejetjem zakona, ki je uvedel depolitizirano imenovanje in sestavo organa upravljanja RTV Slovenija, v bistvenem delu uresničila zavezo s tega področja, ostaja višina RTV prispevka kot glavnega vira financiranja javne radiotelevizije še vedno odvisna od politike tj. odločitve vlade. Vlada v letu 2023 ni zvišala RTV prispevka ter ni zakonsko spremenila ureditve financiranja RTV na način, da bi se višina prispevka avtomatično usklajevala z ekonomskimi kazalci. S tem niso odpravljene možnosti za “vse oblike in poskuse političnega obvladovanja in krčenja RTV Slovenija”, kot to nalaga predvolilna zaveza.

Za dve zavezi s področja medijev smo ocenili, da sta zastali, kar je slabša ocena kot leto prej. Pri tem izpostavljamo zavezo o podpori in zaščiti neodvisnega novinarstva, kar skladno z besedilom predvolilne zaveze pomeni zagotavljanje finančne podpore kakovostnemu profesionalnemu novinarstvu ter vzpostavitev učinkovitih mehanizimov zaščite novinarjev in  avtonomije uredništev. Ocenjujemo, da je oboje v predlogu zakona o medijih nezadostno urejeno, saj ni zagotovil, da bo mehanizem državne finančne pomoči po obsegu bistveno okrepljen, da bi preprečil krčenje in propadanje kakovostnih medijev in novinarstva. Hkrati pa so mehanizmi zaščite avtonomije uredništev povsem nedorečeni in še naprej prepuščajo novinarske kolektive samovolji lastnikov. Spodbude za urejanje razmerij s kolektivnimi pogajanji in sklenitvijo kolektivne pogodbe pa so v predlogu zakona minorne. K slabi oceni zaveze o podpori neodvisnemu novinarstvu smo prišteli tudi odsotnost vladnih ukrepov, ki bi omogočili stabilno in depolitizirano financiranje RTV Slovenija in s tem večjo neodvisnost ter neokrnjeno produkcijo kakovostnih novinarskih vsebin v javnem mediju.

 

Brina Jeretina (Glas ljudstva) je predstavila področje GLOBALNE PRAVIČNOSTI. Na tem področju sta izpolnjeni dve zavezi: “EU naj finančno sankcionira članice, ki ne spoštujejo vladavine prava” in “Prekiniti je treba dogovore z Madžarsko o sofinanciranju 2. tira”. Ena zaveza je delno izpolnjena, tri pa so v izvajanju. Najbolj kritična zaveza, ki zahteva takojšnje ukrepanje, je: “Slovenija naj prizna samostojno Palestino in naj dosledno obsoja nehumane okupacijske prakse Izraela.” Oceno te zaveze smo znižali in se je iz “delno izpolnjena” spremenila v “nedotaknjena”. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) ni odgovorilo na naše vprašanje o uresničevanju zaveze, obljubilo je odgovor “naknadno”, vendar ga nismo prejeli. 

MZEZ je sicer v prejšnjem obdobju pojasnilo, da si prizadeva za širši dogovor več članic EU o sočasnem priznanju Palestine, vendar ni opaziti priprav na uresničitev te zaveze. Aktualna vlada se tako kot predhodne še naprej izogiba priznanju Palestine, kar je še posebej nesprejemljivo v sedanjih razmerah izvajanja genocida nad palestinskim ljudstvom in vojnih zločinov na Zahodnem bregu. Priznanje Palestine bi bil prvi korak k pravični obravnavi obeh držav in podlaga za iskanje skupne politične rešitve. 

Ob slabi oceni napredka pri uresničevanju te zaveze pozivamo vlado, da jasno in s konkretnimi ukrepi obsodi imperialistično politiko Izraela, ki jo ta izvaja  s  sodelovanjem mednarodne skupnosti, tudi Slovenije. V iniciativi Glas ljudstva se bomo še naprej vključevali v akcije, ki izražajo zahteve po ukrepanju in solidarnost, predvsem pa zahteve po takojšnji prekinitvi napadov in svobodi za Palestino.