S Ceto proti Trumpu!
Evropski parlament je 15. februarja 2017 na glasovanju potrdil sporazum o prosti trgovini med EU in Kanado, znan pod kratico CETA. Sprejemu sporazuma so tako pri nas kot v ostalih članicah nasprotovali sindikati, potrošniki, nevladne organizacije, 108 slovenskih županov, ki so pisali predsedniku Vlade RS dr. Cerarju, skoraj 2200 lokalnih oblasti, ki so se simbolno deklarirale za območja, prosta sporazuma CETA in nenazadnje 3.5 milijone ljudi v EU, ki so podpisali peticijo za zaustavitev sporazuma. Nasprotovalo mu je tudi 255 evropskih poslank in poslancev, a tudi to ni bilo dovolj, saj je za sporazum glasovalo 407 članov Evropskega parlamenta. Med slovenskimi poslankami in poslanci so za sporazum glasovali poslanci EPP (Bogovič, Peterle, Šulin, Tomc, Zver), glas proti pa so oddali Tanja Fajon, Igor Šoltes in Ivo Vajgl.
Morda lahko, četudi se ne strinjamo, sprejmemo dejstvo, da za nekatere poslanke in poslance tveganja, ki izhajajo iz sporazuma, ne predstavljajo dovolj dobrega razloga za njegovo zavrnitev. Četudi teh ni malo in niso majhna. CETA postavlja na las podobne, a še bolj daljnosežne pravice za vlagatelje in mehanizme, s katerimi bodo lahko le-te uveljavili. Podobna pravila smo videli že preteklih sporazumih, kot tudi njihove posledice v obliki številnih sporov bodisi znotraj Svetovne trgovinske organizacije bodisi na arbitražnih tribunalih. Ali bi si vzeli čas za razmislek, za pragmatizem? Očitno ne.
Namesto tega so nam podporniki sporazuma sporočili, da sta se »v razpravo o Ceti kot o podobnih prostotrgovinskih sporazumih naselila demagogija in populizem (Peterle), »problematika lažnih novic (“fake news”) v zvezi s tem sporazumom (Bogovič), da »vsebine mnogi sploh ne poznajo (Tomc) in da gre »v resnici za najbolj napreden, ambiciozen, celovit in sodoben trgovinski sporazum, kadarkoli izpogajan s strani EU« (Zver). Morda tveganja, ki izhajajo iz členov, zapisanih v sporazumu, niso dovolj dober razlog za njegovo zavrnitev, ali pa smo jih morda res vsi narobe razumeli. Toda če že sama vsebina za nekatere ni bila dovolj dober razlog za njegovo zavrnitev, bi tega lahko našli v političnih posledicah, ki jih zna prinesti sprejem sporazuma.
Če so kaj pokazali zadnji pretresi na politični sceni, kot je izvolitev Trumpa ali izglasovanje Brexita, je to predvsem to, da volje ljudi ne gre ignorirati. Odpraviti pričakovanja ljudi z enostavnimi trditvami, da ne vedo, ne razumejo, da so preslabo informirani, in potrditi nepriljubljen ukrep (kar CETA nedvomno je) je zelo nevarno početje. V dneh pred glasovanjem v Evropskem parlamentu se je pojavil nov argument: »S potrditvijo sporazuma CETA naj bi se EU zoperstavila pohodu ekonomskega izolacionizma in protekcionizma«, ki ga najbolje pooseblja Trump. Ali še bolje: »EU se bo s potrditvijo CETE zoperstavila kar Trumpu samemu«.
A ironija je v tem, da zna potrditev CETE dati dodaten zagon in več uspeha na volitvah ravno tistim političnim silam v EU, ki so ideološko najbližje Trumpu in zagovarjajo razpad EU. Desni populisti in nacionalisti si lahko manejo roke zaradi sprejetja sporazuma CETA. Še lažje bodo s prstom kazali na Bruselj in njegove institucije ter poudarjali, da so samo oni tisti, ki zagovarjajo interese malega človeka in da nas tradicionalni politični establišment pušča na cedilu. Morda nekateri člani Evropskega parlamenta res ne razumejo, da glasovanje v duhu »proti Trumpu« lahko ustoliči še več Trumpa oz. njemu podobnih v EU, a – zavestno ali ne – je Evropski parlament s potrditvijo CETE potegnil zelo nevarno potezo, ki zna voditi v manj in ne več EU. In zamudil priložnost za resno reformo trgovinske politike, kjer bi se progresivnost kazala v vsebini politik in ne le kot pridevnik za javnost.
Dobra novica ostaja, da mora sporazum CETA sedaj potrditi še 38 nacionalnih in regionalnih parlamentov. »Mi« potrebujemo zgolj 1 parlament, ki bo dejal NE ratifikaciji sporazuma, »oni potrebujejo DA vseh 38 parlamentov, če želijo, da sporazum obstane.
Slovenski parlament je ob domači razpravi v oktobru izrazil nekaj kritik in nenazadnje k sporazumu ne mora podati soglasja že lastnih stališč, ki jih je sprejel glede sistema ICS. A po drugi strani slovenska politika že danes ne potrebuje sporazuma CETA, saj že sama počne vse tisto, česar smo se najbolj bali nasprotniki sporazuma. Prilagajanje domače zakonodaje (UBER) ali sprejemanje novih zakonov (Magna Steyr) posebej za korporacije in uničevanje našega okolja za umazano industrijo je že sedaj priljubljena praksa domače politike.
Andrej Gnezda, Umanotera, vodja projekta Trgovanje s prihodnostjo
