Slovenija na lestvici boja proti podnebnim spremembam na neslavnem 50. mestu
Danes je bila objavljena nova lestvica indeksa uspešnosti na področju boja proti podnebnim spremembam 2022* (Climate Change Performance Index – CCPI), ki ponuja pregled nad naslavljanjem podnebne krize v 60. državah (in v EU kot celoti) z najvišjimi izpusti toplogrednih plinov. Medtem ko so si nekatere države zastavile ambiciozne cilje, ki indicirajo, da se je dirka proti podnebni nevtralnosti pričela, niti ena država ni prejela najvišjih ocen za svoja prizadevanja na področju ohranjanja globalnega segrevanja znotraj meje 1.5 °C. Pri pripravi letošnjega indeksa je pri ocenjevanju nacionalnih politik ponovno sodelovala tudi Umanotera.
Slovenija je na lestvici indeksa uspešnosti na področju boja proti podnebnim spremembam 2022 pristala na nečastnem 50. mestu (od 60-ih). To je sicer eno mesto višje kot lansko leto, pa vendar še vedno jasno kaže na neambicioznost trenutnih politik v času nujno potrebnega podnebnega ukrepanja.
Države so analizirane v štirih kategorijah, ki sestojijo iz 14 kazalnikov: izpusti toplogrednih plinov, obnovljivi viri energije, raba energije in podnebna politika. Slovenija je v kategoriji izpustov toplogrednih plinov ocenjena z oceno »zelo nizko« (Very low), na področju obnovljivih virov energije in rabe energije z oceno »nizko« (Low), na področju podnebne politike pa so bile naše ambicije ocenjene kot »srednje« (Medium). Pripravljavci indeksa posebej izpostavljajo, da so kazalniki, ki ocenjujejo trenutne ravni v državi, pa tudi nacionalne cilje za leto 2030, v primerjavi s ciljem zaustavitve globalnega segrevanja močno pod 2 °C ocenjeni z oceno »nizko« ali celo »zelo nizko« v vseh kategorijah.
To ni presenetljivo, glede na to, da letnica slovenskega izstopa iz premoga še vedno ni znana – Slovenija je v tem trenutku poleg Poljske in Češke edina EU članica brez sprejete Nacionalne strategije za izstop iz premoga. Država prav tako več subvencij nameni za fosilne vire energije kot pa za obnovljive vire energije. Sicer imamo dajatev na CO2, vendar je stopnja tega davka tako nizka, da nima realnega vpliva na ceno ogljične energije (več o tem tudi v pogovoru s sodelavcem Umanotere Andrejem Gnezdo na povezavi). Trenutni nacionalni cilj za 27-odstotni delež obnovljive energije znotraj mešanice energetskih virov (do leta 2030) je zgolj 2 odstotka višji od dejanskega deleža. Slovenija je tudi ena izmed držav, ki podnebne krize še ni razglasila (navkljub številnim pozivom s strani strokovne in splošne javnosti).
Strokovnjaki zatorej med drugim izpostavljajo nujnost postopnega opuščanja premoga do leta 2030, ustavitev subvencioniranja fosilnih goriv ter krepitev ciljev energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije za leto 2030 ter njihovo implementacijo.
Več pa na spletni strani: https://ccpi.org/
* S pomočjo indeksa CCPI so analizirane in primerjane podnebne politike v 60. državah (ter v EU kot celoti) z najvišjimi emisijami toplogrednih plinov, ki skupaj predstavljajo kar 92 odstotkov svetovnih emisij. Trenutni indeks analizira emisije pred izbruhom epidemiološke krize in zato ne odraža zmanjšanja emisij, ki smo mu bili lahko priča v preteklih mesecih. Kljub temu nekatere raziskave letošnjega leta že prikazujejo povratni učinek na področju emisij, ki se ponekod segajo celo višje kot pred pandemijo.
