Slovenija na lestvici boja proti podnebnim spremembam vztraja na (neambicioznem) 41. mestu

Kljub razmahu v rabi obnovljivih virov svet nič bližje pariškim podnebnim ciljem – vse dokler se raba fosilnih goriv drastično ne zmanjša

Danes je bila objavljena nova lestvica indeksa uspešnosti na področju boja proti podnebnim spremembam 2023 (Climate Change Performance Index – CCPI), ki ponuja pregled nad naslavljanjem podnebne krize v 63. državah (in v EU kot celoti), ki so skupaj odgovorne za več kot 90 % izpustov TGP na globalni ravni. Rezultati niso najbolj spodbudni – tako kot pretekla leta, tudi v letošnjem letu prva tri mesta na lestvici ostajajo prazna – nobena izmed analiziranih držav še ni storila dovolj v boju s podnebno krizo in tako ni na poti, ki bi bila združljiva s cilji Pariškega sporazuma (v skladu z omejitvijo globalnega segrevanja na 1.5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo). Pri pripravi letošnjega indeksa je pri ocenjevanju nacionalnih politik ponovno sodelovala tudi Umanotera.

Slovenija je na lestvici indeksa uspešnosti na področju boja proti podnebnim spremembam 2023 ohranila 41. mesto (od 64-ih) in je tako med državami z nizko uspešnostjo. Ohranitev 41. mesta tudi kaže na neambicioznost trenutnih politik v času nujno potrebnega podnebnega ukrepanja.

Države so analizirane v štirih kategorijah, ki sestojijo iz 14 kazalnikov: izpusti toplogrednih plinov, obnovljivi viri energije, raba energije in podnebna politika. Slovenija je ocenjena z oceno »nizko« (low) v kategorijah Izpusti toplogrednih plinov, Podnebna politika in Raba energije; na področju obnovljivih virov energije pa so bile naše ambicije ocenjene kot »srednje« (Medium). Med ključnimi točkami pripravljavci indeksa izpostavljajo nujnost usklajenosti politik s Pariškim sporazumom ter poudarjajo, da bi vlada morala začeti izvajati obstoječe ukrepe za izboljšanje podnebnega upravljanja in učinkovitosti države.

Kljub nedavnim naravnim katastrofam, v katerih se jasno kažejo posledice podnebnih sprememb, Slovenija ni prevzela vodilne vloge pri sprejemanju nujno potrebnih podnebnih ukrepov. Država je sicer sprejela Sistem trgovanja s pravicami do emisij toplogrednih plinov na območju Evropske unije (EU ETS) in cilj doseganja podnebne nevtralnosti, vendar pa pripravljavci indeksa opozarjajo na pomanjkanje ambicij in implementacije v različnih sektorjih. Izpostavljajo tudi šibko podnebno upravljanje, ki ga ponazarja pomanjkanje krovne podnebne zakonodaje. Vsekakor pa pozitiven obet nakazuje Podnebni zakon, ki je trenutno v javni razpravi.

Oceno Slovenije si lahko preberete na povezavi tukaj.

Več pa na https://ccpi.org/