Slovenija na sredini predsedovanja vodi ključno zasedanje Sveta za okolje: Ministri za okolje morajo ponuditi ustrezne in pravične podnebne politike [SPOROČILO ZA JAVNOST]
Ljubljana, 6. 10. 2021 – Po uvodnih neformalnih izmenjavah o svežnju »Pripravljeni na 55« je na sredini slovenskega predsedovanja Svetu EU nastopil trenutek, ko se bo razprava o svežnju okrepila. Današnje zasedanje ministrov za okolje v Luksemburgu mora ponuditi skladen in pravičen podnebni okvir tako v okviru svežnja »Pripravljeni na 55« kot tudi v mednarodnih pogajanjih, ki se bodo odvijala konec meseca v Glasgowu. Kot vodilo razpravi ministrov naj služijo poletne poplave na zahodu in požari na jugu Evrope ter najnovejše poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC).
Predlog svežnja »Pripravljeni na 55« v trenutni obliki ni skladen z znanstvenimi izsledki in s ciljem omejitve segrevanja planeta na 1,5°C glede na predindustrijsko dobo. Zato se v Umanoteri pridružujejo pozivom, da morajo ministri v pogajanjih doseči ustrezen dogovor, ki bo v skladju s Pariškim podnebnim sporazumom. Omejitev globalnega segrevanja na 1,5°C do konca stoletja namreč lahko dosežemo samo s povišanjem nacionalnih deležev zmanjšanja emisij po vsej Evropi in s preseganjem trenutno načrtovanega 55-odstotnega zmanjšanja emisij. Za družbeno in politično sprejemljivost svežnja »Pripravljeni na 55« pa je pomembno tudi, da je oblikovan na pravičen način, kar pomeni, da mora vsak izmed sektorjev prispevati svoj pošteni delež v smeri zmanjšanja emisij TGP. Zato je potrebno tudi v ETS sektorju določiti 70-odstotni cilj zmanjšanja emisij TGP ter v celoti uveljaviti načelo »onesnaževalec plača«, hkrati pa ukiniti brezplačno dodeljevanje emisijskih kuponov industriji.
Andrej Gnezda, Umanotera: »Ni pošteno, da gospodinjstva nosijo levji delež spopadanja s podnebno krizo, medtem ko največji onesnaževalci in porabniki energije v industriji uživajo kopico privilegijev in odpustkov, ki bi jih s trenutnim predlogom obdržali tudi v bodoče. Skrajni čas je, da tudi industrija prispeva svoj pošteni delež.«
V okviru priprav na prihajajoči podnebni vrh COP 26 v Glasgowu morajo države članice Unije pripoznati zgodovinsko odgovornost za podnebno krizo ter ekonomsko manj razvitim državam, ki so zgodovinsko gledano ustvarile najmanj emisij, zagotoviti potrebna sredstva za spopadanje s posledicami podnebnih sprememb. Da bi Unija v zadostni meri podprla trajnostni razvoj ekonomsko manj razvitih držav, morajo države članice znatno okrepiti svoje finančne zaveze v okviru Sklada za države v razvoju in Sklada za izgube in škode (»Loss and Damage Fund«) v revnejših državah.
Jonas Sonnenschein, Umanotera: »Bogate države so zgodovinsko odgovorne, poleg tega pa tudi ekonomsko sposobne financirati ukrepe blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe v državah globalnega juga, ki bodo posledice podnebnih sprememb tudi najbolj občutile. EU mora prispevati svoj pravičen delež sredstev v skupni zastavljeni cilj 100 milijard dolarjev na letni ravni za namene podnebnega financiranja. Pri tem govorimo o javnih sredstvih, po možnosti v obliki finančne pomoči in ne v obliki posojil, ki bi pomenila dodatna sredstva k stalni razvojni pomoči.«
Poleg podnebnega vrha COP 26 v Glasgowu bo v času slovenskega predsedovanja potekalo tudi sedmo srečanje pogodbenic Aarhuške konvencije. S pristopom k Aarhuški konvenciji se je EU zavezala, da bo javnosti omogočala dostop do informacij, sodelovanje v postopkih in dostop do pravnega varstva v okoljskih zadevah organov EU. Vendar sta bila do nedavnega zoper EU odprta dva primera, v katerih je pritožbeni organ ugotovil, da EU krši Aarhuško konvencijo. Na začetku predsedovanja je Slovenija sicer uspešno zaključila pogajanja in dosegla sprejem potrebnih sprememb, ki izboljšujejo dostop prebivalcev in nevladnih organizacij do pravnega varstva pred organi EU v okoljskih zadevah. S tem se bo zaključil eden izmed postopkov kršitve s strani EU, ki je v tem primeru dolgo časa zavlačevala z rešitvami in se držala pozicije, kakor da ima drugačen položaj pogodbenice konvencije.
Slovenija bo na sedmem srečanju pogodbenic Aarhuške konvencije (od 18. do 21. oktobra) kot predsedujoča Svetu EU soočena z odprtim primerom kršitve EU glede pravice dostopa do pravnega varstva. Pričakujemo, da v tem primeru ne bo prišlo do zavlačevanja in da bo EU na srečanju sprejela ugotovitve pritožbenega odbora ter izvedla potrebne ukrepe za odpravo kršitve.
Senka Šifkovič Vrbica, IPoP – Inštitut za politike prostora: »Nobenega razloga ni, da bi bila EU deležna drugačne obravnave Pritožbenega odbora Aarhuške konvencije kot druge pogodbenice. Še posebej zato, ker se večina okoljskih pravil oblikuje na ravni EU.«
Sveženj »Pripravljeni na 55«, zasedanje podnebnega vrha COP 26 in sedmo srečanje pogodbenic Aarhuške konvencije (MOP 7) so samo nekateri izmed mnogih okoljskih izzivov slovenskega predsedovanja. Po preteku polovice predsedovanja Svetu EU je znanega zelo malo o napredku v teh izredno pomembnih zadevah. Slovensko predsedovanje se zaenkrat kaže zgolj kot administrativna podpora vsebinam in je brez pravega ambicioznega vodstva Slovenije. Morda se z današnjim zasedanjem Sveta za okolje to spremeni.
******
Več informacij: Andrej Gnezda, andrej@umanotera.org, 040 360 890
