Spremembe prehranskega sistema so ključnega pomena pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja

/in

Pred Mednarodnim dnem gozdov, ki letos poteka pod geslom: »Obnova in nega gozda: Pot do zdravja in dobrega počutja«, je Umanotera skupaj s 37 mednarodnimi organizacijami na dr. Qu Dongyuja, generalnega direktorja Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), naslovila pismo, v katerem pozivamo k spodbujanju prehoda na prehranske sisteme, ki bi v večji meri temeljili na hrani rastlinskega izvora in tako omogočili doseganje ciljev trajnostnega razvoja (Sustainable Development Goals – SDGs).

Prehranski sistem prispeva skorajda tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov (TGP) na svetovni ravni, pri čemer je živinoreja odgovorna za več kot 14,5 % vseh izpustov TGP. Industrijska živinoreja igra tudi eno izmed ključnih vlog pri krčenju gozdov za potrebe pridobivanja novih kmetijskih površin. Kar 70 % krčenja tropskega gozda namreč lahko pripišemo proizvodnji kmetijskih proizvodov.

Globalnega segrevanja zato ni mogoče zadržati pod 1,5 °C brez sprememb v načinu prehranjevanja – prehranjevanje s hrano rastlinskega izvora pa je prepoznano kot eden izmed najučinkovitejših ukrepov (skupaj z zmanjševanjem količine zavržene hrane), s katerim lahko spodbudimo prehod v bolj trajnostni prehranski sistem.

V času epidemiološke krize smo priča opaznemu povečanju povpraševanja po alternativnih beljakovinah, kar lahko vodi v pomembne spremembe naših prehranskih sistemov. Sedaj je pravi trenutek, da tak prehod v bolj trajnostni prehranski sistem tudi podpremo in pospešimo na deklarativni ravni – za dobro ljudi in planeta.

Zato s sopodpisniki pozivamo k:

  • spodbujanju prehrane, ki temelji na živilih rastlinskega izvora (kot je na primer planetarna dieta) na dogodkih s strani OZN v letu 2021 (Vrh Združenih narodov o prehranskih sistemih, Podnebni vrh 2021) in k pripravi prehranskih smernic, ki poleg zdravstvenih upoštevajo tudi okoljske vidike,
  • osredotočanju na velik potencial inovacij, ki temeljijo na rastlinskih virih, za blaženje podnebnih sprememb ter s tem povezane večje naložbe v ta sektor,
  • vzpostavitvi delovne skupine, ki bi raziskala potencial celičnega kmetijstva, kot tudi organiziranju dogodkov o tej temi z vsemi relevantnimi deležniki, kar bi vodilo do povečanja ozaveščenosti o tej potencialno pomembni tehnološki rešitvi.

Celotno pismo je na voljo tukaj.

 

Fotografija: Loren King (Unsplash)