Stanje na področju sistemskega financiranja okoljskih NVO
Kljub pomembni vlogi okoljskih organizacij ter veliki podpori in zaupanju javnosti Slovenija zanje ne skrbi dobro. V primerjavi z drugimi nevladnimi organizacijami (NVO) v Sloveniji imajo okoljske izjemno neugodno finančno sliko državnega sofinanciranja. Zaradi neustreznih pogojev delovanja je delovanje okoljskih organizacij v Sloveniji resno ogroženo.
Hitri pregled – dejstva in številke:
- Nevladne organizacije od Ministrstva za okolje in prostor (MOP) dobijo le 1,18 % od vseh državnih sredstev, namenjenih NVO v Sloveniji [1], pri čemer ta delež zajema področja okolja, narave in tudi prostora.
- NVO dobijo le 0,41 % sredstev celotnega proračuna MOP, kar je skoraj štirikrat manj od povprečnega deleža sredstev za NVO v proračunih ministrstev.
- Kljub zagotovljenim namenskim sredstvom po podatkih MOP v letu 2021 za NVO niso predvideni nobeni razpisi, poleg tega bodo po trenutnem predlogu programa porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v obdobju 2020–2023 že predvidena sredstva manjša za 60 %
- Samo 16 okoljskih nevladnih organizacij je v zadnjih 5 letih za okoljevarstvene projekte iz mednarodnih virov pridobilo več kot 9 milijonov evrov. Potencial pa je še precej večji, a zaradi neobstoječega programskega sofinanciranja s strani MOP ostaja neizkoriščen.
- V letu 2020 je MOP za sofinanciranje projektov nevladnih organizacij namenil 287.823,38 evrov. Kljub temu, da je trend v zadnjih 15 letih pozitiven, pa ugotavljamo, da je bila višina proračunskih sredstev MOP za NVO leta 2006 le za 20 % nižja kot leta 2021. Poleg tega delež javnih sredstev, ki jih je nevladnim organizacijam nakazal MOP, še nikoli ni presegel nizkih 1,2 % od celotnih sredstev, namenjenih NVO s strani ministrstev.
- Javnost v Sloveniji ni naklonjena financiranju področij okolja in narave, saj je bilo nevladnim organizacijam s statusom delovanja v javnem interesu na področjih okolja in ohranjanja narave leta 2019 namenjenih le 0,8 % vseh sredstev iz naslova namenitve dela dohodnine za donacije.
- Zapostavljenost okoljskega področja pri financiranju preko razpisov se kaže tudi na lokalni ravni, saj je področje varstva okolja povsem na repu med vsemi področji.
- Na sredstva podjetij okoljske organizacije ne morejo resno računati zaradi konflikta interesov.
V Sloveniji je več kot 200 okoljskih NVO, med njimi pa ima 78 nevladnih organizacij status delovanja v javnem interesu na področjih varstva okolja in ohranjanja narave [2].
Vlada bi morala preseči preživeto miselnost o okolju kot zaviralcu razvoja in prepoznati velike priložnosti okoljevarstvenih ukrepov – za višjo kakovost življenja in nova, zelena delovna mesta. Zato je nujno omogočiti ne samo obstoj, ampak tudi nadaljnji razvoj tako pomembnega stebra zdrave demokratične družbe, kot je okoljski nevladni sektor, ki igra vlogo zagovornika okolja v imenu sedanjih in prihodnjih generacij.
Celotna analiza je dostopna tukaj >>>
[1] Raziskava Obseg javnega financiranja nevladnih organizacij po ministrstvih v 2019 (CNVOS, december 2020)
[2] Po zadnjih podatkih Ministrstva za okolje in prostor (april 2019) je v Sloveniji 239 nevladnih organizacij s področja varstva okolja in narave. Med njimi jih je 31 organizacij, ki delujejo v javnem interesu na področju varstva okolja, in 47 organizacij, ki delujejo v javnem interesu na področju ohranjanja narave (AJPES, marec 2021).
