Strateški načrti skupne kmetijske politike ne bodo dosegali ciljev Zelenega dogovora

European Environmental Bureau in BirdLife Europe sta naredila prvo oceno osnutkov strateških načrtov izvajanja skupne kmetijske politike, tudi slovenskega, in ugotavljata, da velika večina strateških načrtov skupne kmetijske politike biodiverzitetne in podnebne krize ne obravnava ustrezno. Poročilo se nanaša na 21 pregledanih planov.

Čeprav je Evropska komisija opisala novo skupno kmetijsko politiko kot pravičnejšo, bolj zeleno in prožnejšo, z višjimi okoljskimi in podnebnimi ambicijami, ter kot tako, ki bo prispevala k evropskemu zelenemu dogovoru, je bila tekom sprejemanja deležna kritik, da je okoljsko premalo ambiciozna. Obstaja dvom, ali bo ta finančna podpora kmetijske politike res zagotovila potreben učinek. Pretekle izkušnje kažejo, da članice prožnost, ki jim ponuja možnost večjih okoljskih ambicij, izkoristijo ravno v nasprotni smeri.

Med najbolj kritičnimi ugotovitvami, ki se nanašajo tudi na Slovenijo, so tiste s področja biodiverzitete in podnebnih sprememb. Države ne načrtujejo zadostnih ukrepov za ohranitev 10 % kmetijskih zemljišč, na katerih se ne bi izvajala kmetijska proizvodnja, s čimer bi si populacija ptic opomogla, kot kažejo študije za Evropo. Slovenija sodi v skupino držav, ki v okviru prostovoljnih ukrepov, povezanih s podnebnimi spremembami, ne naslavlja glavnih virov emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva.

Evropska komisija mora zagotoviti, da ta politika, ki predstavlja tretjino celotnega proračuna EU, spremeni dosedanjo prakso, ki prispeva k slabšanju stanja narave. To desetletje je ključnega pomena za obravnavanje podnebnih sprememb in zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti in države članice imajo še vedno možnost, da izboljšajo svoje načrte z ustreznimi ukrepi in financiranjem.