V Planici gostoval posvet o trajnostnih dogodkih [SPOROČILO ZA JAVNOST]
Dogodki so za organizatorje odlična priložnost, da pokažejo trajnostne prakse in ozaveščajo posameznike, organizacije in družbo. Na ta način aktivno doprinesejo k reševanju podnebne in okoljske krize ter drugih družbenih izzivov.
Planica, 1. 3. 2023 – “Čas je, da tudi pri organizaciji dogodkov od zelenih besed preidemo k zelenim dejanjem,” se je strinjalo več kot 140 organizatorjev dogodkov – predstavnikov občin ter turističnih in športnih organizacij, ki so se odzvali povabilu Umanotere in FIS svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju Planica 2023 in so se na strokovnem posvetu o trajnostnih dogodkih seznanili z dobrimi praksami ter razpravljali o različnih vidikih bolj trajnostne organizacije (športnih) dogodkov.
Jutro v Planici se je začelo s podpisom pobude med strateškim svetom organizacijskega komiteja Planica in Nordijskim centrom Planica k zavezi za iskanje trajnostnih rešitev v Nordijskem centru Planica.
Strokovni posvet o trajnostnih dogodkih se je začel s predstavitvijo Mance Jurca in Ismaela Leitmannstetterja iz organizacije ClimatePartner, v kateri pripravljajo tudi izračun ogljičnega odtisa prvenstva v Planici. Organizacijo dogodkov sta postavila v kontekst podnebne krize in izpostavila področja, kjer imajo organizatorji skupaj z gostiteljsko skupnostjo, lokalnim gospodarstvom in obiskovalci najmočnejše vzvode za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. To so na prvem mestu prevozi (zlasti če so vključeni tudi letalski prevozi) in poraba energije, pa tudi turistične nastanitve in ravnanje z odpadki. “Fokus vsakega dogodka mora biti preprečevanje in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in drugih škodljivih vplivov na okolje. Uporaba ogljične izravnave je najnižje na hierarhiji ukrepanja in je upravičena samo za emisije, ki jih organizatorji niso mogli preprečiti,” je povzela Jurca.
Organizatorji tekmovanj v smučarskih skokih v Planici so že pred dobrim desetletjem začeli orati ledino na področju trajnostne mobilnosti, saj so prevozi največji vir emisij toplogrednih plinov v zvezi z njihovimi dogodki. Različne možnosti prihoda brez avtomobila so zdaj zaščitni znak planiških dogodkov, ki je na FIS svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju 2023 nadgrajen z ukrepi za preprečevanje nastajanja (predvsem plastičnih) odpadkov, ponudbo hrane s svežimi lokalnimi sestavinami, spodbujanjem pitja vode iz pipe ter številnimi ozaveščevalnimi aktivnostmi za šolarje in obiskovalce prvenstva. Miha Lesjak, skrbnik trajnosti FIS svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju 2023, je pri tem izpostavil pomembnost skrbne priprave zelenega akcijskega načrta, ki je organizatorje podpiral pri organizaciji dogodka na bolj okolju prijazen in družbeno odgovoren način. “V našo zeleno zgodbo si prizadevamo vključiti vse – naše sodelavce, športnike in njihove tehnične ekipe, obiskovalce in dobavitelje,” je poudaril.
Po besedah Gašperja Pavlija, kreativnega direktorja agencije Sport Media Focus in koordinatorja za trajnostnost na največjem mednarodnem ženskem športnem dogodku pri nas doslej, EHF evropskem prvenstvu v rokometu za ženske, ki je potekalo jeseni 2022 v Ljubljani, gre pri organizaciji dogodkov na bolj trajnostni način za proces nenehnega učenja in izboljševanja. Izpostavil je pomembnost merjenja vplivov dogodka, npr. ogljičnega odtisa, ki predstavlja orodje za načrtovanje ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. “Merjenje nam je omogočilo tudi pripravo transparentnega poročila, ki je pomembna dediščina rokometnega prvenstva za organizatorje prihodnjih velikih dogodkov v Sloveniji,” je poudaril.
Okroglo mizo, ki je sledila premoru s podnebju prijaznejšo hrano, ki takemu dogodku tudi pritiče, je moderirala Maja Zalaznik, predsednica strateškega sveta organizacijskega odbora Planice. Razprava se je dotikala različnih vidikov bolj trajnostne organizacije dogodkov, od transparentnega komuniciranja o trajnostnih ukrepih, izbire sponzorjev, pomena dogodkov za promocijo turističnih destinacij, do ustvarjanja koristi za lokalno skupnost. Sodelujoči v razpravi so se strinjali, da trajnostnost na dogodkih ne sme biti odvisna zgolj od dobre volje organizatorjev, temveč mora biti podprta in zahtevana tudi z ukrepi na sistemski ravni, t.j. na ravni občin in države.
Jenny Wiedeke, direktorica FIS Communications, je povedala, da je mednarodna zveza FIS že leta 2013 pripravila navodila za organizacijo zelenih dogodkov, saj je javnost čedalje bolj občutljiva na vplive dogodkov, ki se odvijajo v naravnem okolju. Prizadevanja, da bi tudi v čedalje milejših zimah omogočili športe na snegu (npr. s snežnimi topovi, helikopterskimi prevozi snega, smučišči v dvoranah), imajo ogromen okoljski odtis, hkrati pa so snežni športi žrtev podnebnih sprememb. “V tem kritičnem kontekstu veliki dogodki, kot je svetovno prvenstvo v Planici, igrajo pomembno ozaveščevalno vlogo,“ je izpostavila Wiedeke in podala priznanje organizatorjem prvenstva v Planici za celovit pristop k trajnosti.
Športne prireditve so eden najbolj vidnih in učinkovitih mehanizmov za promocijo države ali regije kot turistične destinacije. Slovenija se je v mednarodnem prostoru uspešno uveljavila kot zelena turistična destinacija, skladna s tem so tudi pričakovanja obiskovalcev številnih manjših in večjih dogodkov, ki se odvijajo v turističnih krajih. Maša Klemenčič, vodja Zelene sheme pri Slovenski turistični organizaciji, je udeležence posveta, med katerimi so bili številni predstavniki slovenskih turističnih destinacij, seznanila z ukrepi in spodbudami, s katerimi bo država podprla organizatorje dogodkov, da bodo ti postali pravi ambasadorji Slovenije kot zelene destinacije. “Za Slovenijo so športni dogodki v naravi še posebej pomembni, saj odražajo naš način življenja in tudi način, kako Slovenijo poskušamo predstaviti v tujini – kot zeleno, aktivno državo za zdrav življenjski slog in dobro počutje. Športni oz. aktivni turizem na prostem je zdaj naša glavna komunikacijska tema,” je povedala Klemenčičeva.
Športni in drugi dogodki morajo biti trajnostni ne samo z okoljskega in družbenega vidika, ampak morajo biti tudi ekonomsko vzdržni. Veliki dogodki ustvarjajo ekonomsko vrednost s prodajo vstopnic in medijskih pravic ter s sponzorskimi pogodbami. Stefan Krauß, podpredsednik za zimske športe pri Infront Sports & Media, je pri tem izpostavil: “Pomembno je, da organizatorji izberejo sponzorje, ki bodo podpirali in ne spodkopavali kredibilnost dogodka, saj je javnost vse bolj občutljiva na neusklajenost med dejavnostjo sponzorjev in namenom dogodkov.”
Odpadki so zelo viden, neželen stranski produkt dogodkov. Največ odpadkov običajno nastane pri postrežbi hrane in pijače, pri čemer je še posebej kritična plastična embalaža za enkratno uporabo. Johanna Pirinen, predstavnica podjetja Stora Enso, je poudarila, da “je organizatorjem na voljo bogata izbira embalažnih izdelkov iz materialov, ki se jih lahko reciklira oziroma kompostira. Njihovo uporabo spodbuja tudi čedalje bolj zaostrena zakonodaja, tako da izbira embalaže oziroma načina, kako se na dogodkih ponuja hrana in pijača, ni več prepuščena prosti izbiri organizatorjev, ampak je čedalje bolj regulirana.”
Conventa, združenje profesionalcev iz industrije srečanj, je pred kratkim izdalo vodnik za organizacijo regenerativnih dogodkov, kjer je poudarjena odgovornost organizatorjev dogodkov do gostiteljskih (lokalnih) skupnosti. Gorazd Čad, soustanovitelj Convente, je izpostavil, da “družbeno odgovorni organizatorji dogodkov poskrbijo, da so negativni učinki v lokalnem okolju čim manjši in da ima koristi od dogodka tudi lokalna skupnost, npr. v obliki turističnih nočitev in povpraševanja po gostinski ponudbi, trajnostne infrastrukture, povečane prepoznavnosti itd. Pri tem je ključna pravočasna in transparentna komunikacija med organizatorji dogodka in različnimi lokalnimi deležniki – občino, nevladnimi organizacijami, podjetji in zainteresiranimi posamezniki.“
Jonas Sonnenschein iz Umanotere je poudaril, da “danes večina obiskovalcev, sponzorjev in nenazadnje tudi športnikov samih pričakuje, da se trajnostnost na športnih dogodkih jemlje resno. Večina si ne želi več helikopterskih preletov, kraljevih kozic in pretirane uporabe plastike za enkratno uporabo, kaj šele smučarskih dogodkov v državah subtropskega pasu ali puščavah, ki za ta tip športnega tekmovanja resnično niso primerne.”
Znanost je jasna, da pospešeno izginjanje biotske raznovrstnosti in podnebna kriza zahtevata takojšnje ukrepanje in občutno spremembo naših sistemov proizvodnje in potrošnje. Govorci in udeleženci posveta so se na več mestih strinjali, da “danes ni več časa za male kozmetične ozelenitve v organizaciji dogodkov, temveč je na mestu sprejemanje potrebnih velikih korakov. Živimo namreč v času, v katerem si enostavno ne moremo več privoščiti, da dogodkov ne bi organizirali na bolj trajnosten način.”
Dodatne informacije: Jonas Sonnenschein, 030 767 458, jonas@umanotera.org
Umanotera že vrsto let spodbuja organizacijo bolj trajnostnih dogodkov in je pripravila priročnik za organizacijo trajnostnih dogodkov Čista zmaga. Tudi pri organizaciji lastnih dogodkov si prizadeva, da ti povzročijo čim manj škodljivih vplivov na okolje in čim več koristi za lokalno skupnost
Pri FIS svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju Planica 2023 so pripravili zavezo trajnostne Planice 2023 in trajnostni akcijski načrt. Organizatorji so sodelovali z Ekošolami in skupaj izvedli izziv Kako postati okolju prijazen navijač.
Ekskurzijo je organizirala Umanotera v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007), ki je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.
