Vlado postavljamo pred izziv: 10 zelenih testov v času predsedovanja Slovenije Svetu EU

/in

Slovenija že drugič v svoji 30-letni zgodovini predseduje Svetu EU. Vodstvo Slovenije se pričakuje na več področjih, še posebej pomembno in zahtevno pa bo na področju okolja:

• Svet Evropske unije je v začetku tega tedna dokončno potrdil evropski podnebni zakon, ki določa cilj podnebne nevtralnosti za EU do leta 2050 in vsaj 55 % zmanjšanje emisij do leta 2030. Ali bo Slovenija vodila kot zgled in spodbudila doseganje tega cilja s potrebnimi spremembami svojih nacionalnih ciljev in politik?
• EU končuje novo strategijo za gozdove in je v fazi sprejemanja pravno zavezujočih ciljev obnove narave za začetek okrevanja biotske raznovrstnosti. Ali bo Slovenija zagotovila, da je biotska raznovrstnost v središču nove strategije za gozdove in bo postala zgled pri zaščiti in obnovi slovenskih, z biotsko raznovrstnostjo bogatih gozdov, mokrišč in prosto tekočih rek?

To sta zgolj dva primera z mnogo daljšega seznama nujnih zadev, ki jih moramo nasloviti, in ki vsebuje tudi podnebju in naravi prijazni strateški načrt SKP, zmanjšanje onesnaževanja (ambiciozen in transformativen akcijski načrt za ničelno onesnaževanje zraka, vode in tal (ZPAP)), preprečevanje nastajanja odpadkov (vključno z uredbo o ravnanju z baterijami in strožjo regulacijo izvoza odpadkov), omogočanje zelenega prehoda z davčno reformo ter trajnostno porabo večletnega finančnega okvira in svežnja za okrevanje.

Umanotera je v sodelovanju z Evropskim okoljskim birojem (European Environmental Bureau – EEB), evropsko okoljsko mrežo nevladnih organizacij, ki združuje več kot 170 NVO, pripravila Deset zelenih testov za slovensko predsedstvo. Deset zelenih testov predstavlja vizijo civilne družbe o tem, kaj bi predstavljalo potreben uspeh slovenskega predsedstva v kontekstu izzivov, s katerimi se soočata naš planet in družba.

Izzivi slovenskega predsedovanja so povzeti v »dokumentu »Deset zelenih testov« civilne družbe, podrobneje pa so opisani v Memorandumu (v kratkem bo objavljen tudi prevod dokumenta).

Več informacij: Andrej Gnezda, andrej@umanotera.org; Jonas Sonnenschein, jonas@umanotera.org