Za boljšo porabo evropskih sredstev za zeleni prehod: Primeri in priporočila iz Slovenije
Umanotera je pripravila poročilo dobrih in slabih praks porabe evropskih sredstev v Sloveniji, iz katerih se lahko kaj naučimo, preko njih širimo znanje in tako spodbujamo boljšo porabo teh sredstev za doseganje ciljev zelenega prehoda.
Ključna spoznanja in priporočila iz poročila so predstavljena v naslednjih poglavjih:
1. Naložbe v resnično zeleno infrastrukturo
2. Določanje strožjih kriterijev in mejnikov
3. Financiranje vidnih in inovativnih projektov
4. Financiranje podnebnih ukrepov z neposrednimi družbenimi koristmi
5. Zgodnja vključitev strokovne in širše javnosti v oblikovanje projektov
6. Sodelovanje z zasebnim sektorjem, kjer je to možno in smiselno
EU si je s sprejetjem Evropskega zelenega dogovora zastavila cilj, da bo do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina in do leta 2030 zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za vsaj 55 % v primerjavi z vrednostmi iz leta 1990. Da pa se to uresniči, bo potrebno močno spremeniti javno financiranje. Na ravni EU bo v tem desetletju ključno, kako se bo porabljal denar iz večletnega finančnega okvira za obdobje 2021-2027 in iz Mehanizma za okrevanje in odpornost. Slednja sta namreč najpomembnejša obstoječa finančna mehanizma, ki ju imamo na ravni EU na voljo za krepitev podnebnih ukrepov.
Mehanizem za okrevanje in odpornost vključuje še novo poglavje RePowerEU, ki državam članicam zagotavlja dodatna sredstva za reševanje izzivov, ki jih je sprožila vojna v Ukrajini; za zmanjšanje porabe fosilnega plina in povečanje energetske neodvisnosti, predvsem s podporo obnovljivim virom energije. Skupna vrednost nepovratnih sredstev za Slovenijo iz tega mehanizma znaša preko 1,6 milijarde evrov. Poleg tega bo Slovenija kmalu prejela dodatna sredstva iz Sklada za modernizacijo, ki je prav tako namenjen razogljičenju energetskega sistema.
Izjemno pomembno je, da se denar, ki je na voljo za zeleni prehod, dejansko porabi za ta namen. V prejšnjem večletnem finančnem okviru (2014-2020) je bilo namreč več kot 20 % sredstev načrtovanih za podnebne ukrepe, vendar je raziskava Evropskega računskega sodišča pokazala, da je bilo veliko manj sredstev dejansko porabljenih za učinkovite podnebne ukrepe. Ne le to, v obdobju 2014-2020 je bila iz teh sredstev financirana celo infrastruktura za fosilna goriva. Zato je ključno, da se tokrat in v prihodnje zagotovi bolj transparentna, učinkovita in resnično zelena poraba evropskih sredstev.
To je bil tudi glavni cilj projekta “V smeri podnebno nevtralne Evrope: Učinkovito razporejanje evropskih sredstev”. V okviru projekta je Umanotera skupaj z osmimi partnerji iz Srednje in Vzhodne Evrope okrepila zmogljivosti organizacij civilne družbe na področju zelenega (EU) financiranja. Dobre in slabe prakse, zbrane v okviru projekta, so dostopne tukaj.
Več informacij o poročilu in o projektu: Jonas Sonnenschein, jonas@umanotera.org.
