Poročilo: Zelena javnofinančna reforma

V Umanoteri smo v lanskem letu sodelovali pri pripravi Podnebnega ogledala 2020. Pripravili smo Zvezek 8: Ukrep v središču – Zelena javnofinančna reforma, v katerem je predstavljen koncept zelene javnofinančne reforme in ocenjeno stanje njene priprave v Sloveniji. Z vidika blaženja podnebnih sprememb ZeJFR vključuje ukrepe, kot so odprava spodbud za fosilna goriva, davčni ukrepi in reforma porabe finančnih virov.

Na podlagi vrednotenja obstoječih ukrepov na tem področju in intervjujev z izbranimi slovenskimi javnimi uslužbenci ter drugimi deležniki so podana tudi priporočila za napredek pri uvedbi ZeJFR, vključno s kratkim povzetkom pričakovanih dejavnikov in priložnosti za izvedbo ZeJFR v Sloveniji.

V uveljavljanje takih ukrepov je bilo usmerjenih že več strateških dokumentov, vendar je napredek ZeJFR zaenkrat omejen. Trenutne politike v okviru ZeJFR vključujejo davek na CO2, trošarine za energijo, davek na motorna vozila, prispevka za učinkovito rabo energije (URE) in izrabo obnovljivih virov energije (OVE) ter Sklad za podnebne spremembe. Čeprav so ti ukrepi zagotovo pomembni za blaženje podnebnih sprememb, do sedaj še niso bili zelo učinkoviti pri zmanjšanju emisij TGP.

Nadaljnji napredek ZeJFR v Sloveniji zaustavlja več ovir, med njimi tudi to, da je ni v političnih programih, kar vpliva tudi na pomanjkanje kontinuitete dela na ZeJFR v javni upravi.

Jonas Sonnenschein, Umanotera: »Napredek ZeFRJ ne bo zadosten, dokler »podnebje« šteje samo za okoljsko vprašanje. Za uveljavitev ZeFRJ je potrebna močna vključenost podnebnih vprašanj v delo vseh sektorjev in ustrezne finančne spodbude za prehod v podnebno nevtralnost.«

Iz analize ovir izhajajo trije glavni predlogi za napredek pri uvedbi ZeJFR. Prvi predlog se nanaša na ustanovitev stalnih institucij za upravljanje vključevanja podnebne politike v različne vidike javnih financ v Sloveniji. Drugi predlog izpostavlja načrtovanje in izvajanje reform za učinkovitejši sistem oblikovanja cen ogljika, zlasti v neETS sektorjih. Te reforme bi morale presegati eksplicitno oblikovanje cen ogljika s pomočjo davka na CO2. Vključevati bi morale tudi postopno opuščanje spodbud za fosilna goriva ter trošarin za energijo in upoštevati senčno ceno ogljika v infrastrukturnih projektih in predpisih. V tretjem predlogu je zajeto sistematično načrtovanje in spremljanje javnih podpornih shem z namenom zmanjšanja emisij TGP.

Andrej Gnezda, Umanotera: »Še posebej pomembno bo to v prihajajočem obdobju, ko bo kar 30 % sredstev EU namenjenih podnebnim ukrepom.«

 

Dokument je na voljo za prenos tukaj.