Zgodovinske poplave, suše in neurja na Krakovskem nasipu v Ljubljani [SPOROČILO ZA JAVNOST]

Ljubljana, 22. 03. 2022 – Nekaj dni pred globalnim podnebnim shodom, ki bo 25. marca, je Umanotera v sodelovanju s Turizmom Ljubljana na ljubljanskem Krakovskem nasipu postavila razstavo Na vroči strani Alp – življenje v času podnebnih sprememb. Razstava orisuje posledice podnebnih sprememb, ki jih bomo v Sloveniji občutili, če ne bomo hitro in odločno zmanjšali izpustov toplogrednih plinov. Razstava, ki že eno leto potuje po Sloveniji, v novi, razširjeni različici predstavlja tudi jasno vidne podnebne spremembe, ki so se v Sloveniji že zgodile.

Razstava se odpira v času, ko podnebni ekstremi po vsem svetu znova kažejo, da smo sredi podnebne krize. Temperature v delih Arktike so 30 °C nad povprečjem, na Antarktiki celo več kot 40 °C nad sezonsko normalo. Na Afriškem rogu se izostale tri zaporedne deževne sezone, tako da bo ena najdaljših suš v zadnjih desetletjih ogrozila varnost preskrbe s hrano za milijone ljudi. V Sloveniji je izjemno dolgo suho obdobje že privedlo do prvih gozdnih požarov.

Razstavo si lahko ogledate na Krakovskem nasipu v Ljubljani do svetovnega dneva Zemlje, 22. aprila.

Jonas Sonnenschein, Umanotera: »Podnebni rekordi so vedno bili, vendar sta njihova pogostost in intenzivnost v zadnjih letih toliko nad tem, kar smo pojmovali kot običajno, da je postalo jasno: nahajamo se v izrednih razmerah. Z razstavo Na vroči strani Alp želimo poudariti, da podnebne spremembe niso oddaljen problem drugih regij sveta, ampak da so trendi v Sloveniji že danes zelo zaskrbljujoči in da je v prihodnosti ob nadaljevanju velikih izpustov toplogrednih plinov treba pričakovati vse hujše posledice.«

Tudi na lokaciji razstave – v prestolnici – zametke posledic globalnega segrevanja že jasno občutimo v obliki vse hujše poletne vročine, ekstremnih padavinskih dogodkov in obsežnega širjenja tigrastega komarja. Letno število vročih dni s temperaturo nad 30 °C se je v Ljubljani v zadnjih 40 letih povečalo z 10 na več kot 25. Posledice ekstremnih padavinskih dogodkov so bile dobro vidne 29. septembra 2021, ko je v Ljubljani v eni uri padlo rekordnih 94 mm dežja, tako da je mali potok Gradaščica, ki se prav pod lokacijo razstave izliva v Ljubljanico, postal hudourniška reka. Poplavljene so bile ceste, podhodi in številni objekti, nastala je ogromna gmotna škoda. Če bomo z velikimi izpusti toplogrednih plinov nadaljevali, se bodo takšne posledice podnebnih sprememb v prihodnosti nevarno stopnjevale.

Vendar pa namen razstave ni vzbujati strah, ampak opozoriti, da se s hitrimi in ambicioznimi ukrepi najbolj nevarnim posledicam podnebnih sprememb še vedno lahko izognemo. Zato razstava v zadnjem delu govori o ukrepih za blaženje podnebnih sprememb ter o vlogi države, lokalnih skupnosti in vsakega posameznika pri prehodu v podnebno nevtralno družbo.

Maša Cvetežar, soorganizatorka letošnjega podnebnega shoda pri Mladih za podnebno pravičnost, ki se bo odvijal 25. marca: »Podnebna kriza se zaostruje, a vladajoči situacije ne obravnavajo resno in gospodarsko rast še vedno postavljajo pred ljudi in naravo. Sistem, ki bo temeljil na izpolnjevanju dejanskih potreb ljudi in narave, ne pa kapitala, si lahko izborimo samo delovni ljudje sami, zato v petek vsi na štrajk!«

Na razstavi, ki jo je Umanotera zasnovala v okviru projekta CARE4CLIMATE na podlagi ocene podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja Agencije Republike Slovenije za okolje, so prikazane fotografije šestih prepoznavnih slovenskih krajev – Ljubljane, Lipice, Pohorja, Ptuja, Mangarta in Pirana – danes in konec 21. stoletja, če se bo uresničil najbolj črni scenarij nadaljevanja velikih globalnih izpustov toplogrednih plinov. Razstava prikazuje tudi pričakovane vplive podnebnih sprememb na pridelavo hrane, oskrbo z vodo, zdravje in migracije.

Razstavo je pripravila Umanotera v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007), ki je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.