Zgodovinska tožba v imenu otrok in prihodnjih generacij proti vladi ZDA zaradi povzročanja podnebnih sprememb

Skupina mladih iz ameriške zvezne države Oregon je pred zveznim sodiščem vložila tožbo proti vladi Združenih držav Amerike. Navajali so, da tožena stranka krši njihovo pravico do življenja, svobode in lastnine, ker povzroča ali dopušča prekomerne izpuste ogljikovega dioksida v ozračje. Stranski intervenienti, ki v postopku zastopajo interese industrije, povezane s fosilnimi gorivi, ter Vlada ZDA so predlagali, da sodišče tožbo zavrne še pred izvedbo dokazov. Sodnik Thomas M. Coffin je v postopku izdal mnenje, v katerem je predlagal, da zvezno sodišče tak predlog zavrne. Pri tem je gradil na v postopku še nedokazani predpostavki, da so trditve tožnikov v zvezi z nevarnostmi, ki grozijo zaradi izpustov CO2, resnične.

Tožene stranke so ugovarjale, da tožniki nimajo pravnega interesa; da gre za politično vprašanje, ki ne more biti predmet sodne presoje; da ne gre za vprašanje pravic, varovanih z ustavo; in da javna korist ne more biti podlaga za tožbo. Sodnik Coffin je bil nasprotno mnenja, da so tožniki izpolnili vse predpostavke za vložitev tožbe.

Po mnenju sodnika iz tožbenih navedb izhaja, da je zatrjevana nevarnost konkretna, natančno opredeljena in neposredno grozeča. Čeprav tožniki navajajo, da škoda grozi večini bodočega prebivalstva, po njegovem sodišče ne bi smelo zavrniti obstoja pravnega interesa zgolj zato, ker tožniki zatrjujejo nevarnost za celotno državo. Nevarnost naj bi tudi bistveno bolj kot starejši grozila mlajši generaciji. Sodnik je sprejel stališče, da je »zaradi kompleksnosti in jalovosti debat v Kongresu in pri zakonodajalcu ter zaradi dajanja prednosti kratkoročnim ekonomskim interesom, tudi če gre za ceno človeškega življenja, nujno, da skladnost aktivnosti in neaktivnosti vlade z Ustavo ocenijo sodišča. To je posebej pomembno, ker škoda grozi specifičnemu družbenemu razredu.«

Škodo je po mnenju sodnika mogoče tudi preprečiti. Ob predpostavki, da drži, da ZDA povzročijo okoli 25 % svetovnih izpustov CO2, po njegovem ni mogoče reči, da odločitev zveznih sodišč ne bi imela učinkovitega vpliva na grozečo nevarnost. Opozoril je tudi na sodni postopek proti Nizozemski, kjer je tamkajšnje sodišče opozorilo, da »ugovora, da rešitev globalnega podnebnega problema ni zgolj breme Nizozemske, ni mogoče upoštevati. Vsakršno zmanjšanje izpustov namreč prispeva k rešitvi.«

Sodnik je tudi zavrnil ugovor, da gre za politično vprašanje. »Tožba izpostavlja vprašanje, ali vladni ukrepi/neukrepi kršijo ustavo; taka vprašanja pa je bolj kot na politične opcije primerno nasloviti na sodišča.«

V zvezi s trditvijo, da so oblasti opustile dolžno ravnanje, je sodnik sprejel navedbo, da je »ravnanje toženih strank povzročilo neposredno nevarnost za življenje mladih in prihodnjih generacije ter da so tožene stranke v zvezi s tem zavestno ignorirale že dolgo obstoječe in obširne dokaze.«

Zavrnjen je bil tudi ugovor, da gre za tožbo zaradi zaščite javnega koristi. Sodnik se je strinjal s tožniki, da imajo vsaj nekateri izmed njih pravni interes za zaščito plovnih voda.

Opozoriti je treba, da gre za dokument v obliki ugotovitev in priporočil zveznemu sodišču in ne za zavezujočo odločitev. Sodnik tudi ni ugotavljal nobenih dejstev, ampak je podal mnenje zgolj pod predpostavko, da so trditve tožnikov resnične. Stranke postopka lahko sedaj vložijo ugovore, šele po tem pa bo zvezno sodišče sprejelo zavezujočo odločitev. Morebiten sprejem mnenja sodnika Coffina s strani zveznega sodišča bi bil kljub temu pomemben precedens, saj je pomemben dosežek že to, da tožba ni bila zavrnjena še pred začetkom dejanskega sojenja. Podobne tožbe bodo v kratkem vložene tudi v drugih zveznih državah.

Več: http://csas.ei.columbia.edu/2016/04/08/historic-victory-in-court/.

Prevedla in priredila: Katarina Jesenko