Najpremožnejši 1 % svetovnega prebivalstva ima v lasti skoraj polovico vsega bogastva. Ta isti 1 % (77 milijonov ljudi) ultra bogatih je v letu 2019 sam proizvedel toliko izpustov (16 %) kot spodnji dve tretjini svetovnega prebivalstva skupaj (5 milijard ljudi).
Pričujoča državljanska pobuda (po desetletjih regresivne davčne politike, ki je sistematično razbremenjevala najpremožnejše in povečevala družbene neenakosti v državah EU) Evropsko komisijo poziva k uvedbi evropskega davka na ekstremno bogastvo. Ta davek bi predstavljal nov lastni vir sredstev Unije za financiranje socialno-podnebnega prehoda v državah članicah in za pomoč državam za soočanje s posledicami podnebnih sprememb.
Davek na ekstremno bogastvo v EU bi tako prispeval k reševanju podnebne krize kot tudi zmanjšanju družbenih neenakosti. Podnebni prehod naj financirajo tisti, ki so za podnebno krizo najbolj odgovorni!
Če evropska državljanska pobuda v enem letu prejme milijon izjav podpore (državljank in državljanov) iz vsaj sedmih različnih držav članic, se bo morala Komisija odzvati.
Pogosta vprašanja in odgovori
Zakaj predlagati evropski davek na premoženje?
Evropska unija se sooča z velikimi izzivi, kot so podnebna kriza, socialna neenakost in revščina. 1 % najbogatejših ima v lasti skoraj polovico svetovnega bogastva in izpusti več CO₂ kot najrevnejša polovica planeta. Evropski davek na premoženje bi omogočil pridobivanje sredstev za pravično financiranje socialnih in podnebnih politik ter bi tako lahko pripomogel k blaženju omenjenih kriz.
Kaj vključuje?
Evropski davek na premoženje bi bil progresivni davek na premoženje najbogatejših ljudi v EU. Prihodki od tega davka bi bili uporabljeni za financiranje socialnih in ekoloških politik, kot so energetski prehod, socialna zaščita in solidarnost v EU, prek mehanizma za okrevanje in odpornost (RRF) Facility and Resilience Fund (RRF), skladov v okviru Evropskega zelenega dogovora in skladov evropske kohezijske politike.
Katere zakonodajne postopke je treba izvesti, da bo ta predlog uresničen?
Uvedba evropskega davka na premoženje zahteva tri zakonodajne faze:
- Evropska komisija bo morala predlagati direktivo, temelječo na 115. členu PDEU (Pogodba o delovanju EU), ki Svetu omogoča, da soglasno sprejme direktive za uskladitev nacionalne zakonodaje, zlasti na področju neposrednih davkov.
- Predlagati bo treba spremembo Sklepa Sveta 2020/2053 (člen 311, 3. odstavek PDEU), ki bo omogočila, da ta davek prispeva k lastnim sredstvom EU.
- Prihodke od tega davka bo treba dodeliti ekološkemu in socialnemu prehodu s krepitvijo skladovkot je RRF in tistih, povezanih z zelenim dogovorom in kohezijsko politiko. Da bi to dosegla, bo morala Komisija na podlagi kohezijske politike (člen 175, odstavek 3 PDEU) spremeniti osnovne uredbe za te sklade, tj. uredbi 2021/1056 in 2021/241.
Koga bi ta evropski davek na premoženje "zadeval"?
Merila za opredelitev “ultra bogatih” bi se morala razlikovati od ene do druge države EU zaradi gospodarskih, fiskalnih in socialnih razlik med državami članicami. Predlog za Belgijo je, denimo, da se vsak, ki ima poleg svojega primarnega stanovanja in poslovnega premoženja še vsaj 1,25 milijona evrov premoženja, šteje za “ultra bogatega”.
Kaj so naslednji koraki?
- Zbiranje izjav o podpori se je začelo in do oktobra 2024 je treba pridobiti potrebnih 1 milijon podpisov, da bo pobudo obravnavala Evropska komisija.
- Ko zberejo zadostno število izjav o podpori, jih organizatorji v treh mesecih predložijo v potrditev imenovanim nacionalnim organom.
- Ko Komisija prejme pobudo, jo objavi v registru in se sestane z organizatorji, da razpravlja o njihovi zahtevi. Organizatorji lahko nato pobudo predstavijo na javni obravnavi v Evropskem parlamentu. Parlament lahko nato sprejme resolucijo o oceni politične podpore pobudi.
- Komisija se mora na pobudo odzvati v 6 mesecih ter predložiti seznam ukrepov, ki jih je treba sprejeti, in natančen časovni razpored za njihovo izvedbo.
Kdo so pobudniki?
Paul Magnette (predsednik Socialistične stranke – Belgija), Aurore Lalucq (poslanka Evropskega parlamenta, Place Publique – Francija), Thomas Piketty (ekonomist – Francija), Marlène Engelhorn (multimilijonarka, Tax Me Now – Avstrija), Lars Koch (generalni sekretar Oxfam Denmark – Danska), Laszlo Andor (generalni sekretar FEPS – Madžarska), Conny Reuter (globalni koordinator, Progressive Alliance – Nemčija) in Lainà Patrizio (glavni ekonomist, Finska konfederacija sindikatov delavcev STTK – Finska).
Kaj je evropska državljanska pobuda?
Gre za orodje, ki evropskim državljanom omogoča, da Evropsko komisijo zaprosijo za predlog nove zakonodaje o določeni temi. To je način, da kot državljani sodelujemo pri političnem odločanju v Evropi.