Naj Anhovo zadiha!

V Umanoteri podpiramo prebivalke in prebivalce občine Kanal ob Soči v boju za življenje v zdravem okolju, ki jim ga že desetletja odreka tamkajšnja cementarna-sosežigalnica Salonit Anhovo (po novem Alpacem). Ta na račun zdravja ljudi in dobrobiti narave s sežiganjem odpadkov kuje ogromne dobičke. Nesprejemljivo je, da trenutna zakonodaja sosežigalnicam odpadkov dopušča tudi do nekajkrat višje mejne vrednosti emisij zdravju škodljivih snovi kot veljajo za sežigalnice odpadkov. Zato je skrajni čas, da državna politika preneha z zastopanjem interesov kapitala, sprejme predlog sprememb ZVO-2 in zagotovi, da bodo prebivalci Anhovega (in drugih krajev) končno zadihali. Hkrati pa izpostavljamo, da (so)sežig odpadkov v nobeni obliki ni okoljsko vzdržna dejavnosti, saj spodbuja nastajanje novih in novih odpadkov (kar je seveda v interesu tistih, ki z njimi kujejo dobičke) in zavira udejanjanje sistemskih rešitev, ki bi v osnovi preprečile njihovo nastajanje.

Read more

Nacionalni posvet “Vse vemo, a zakaj se nič ne spremeni? Podnebna politika med teorijo in prakso”

Plan B za Slovenijo in Mreža za prostor vabita na nacionalni posvet

Vse vemo, a zakaj se nič ne spremeni?
Podnebna politika med teorijo in prakso

17. oktober 2023, od 9.30 do 13.30,
Slovenski etnografski muzej, Metelkova 2, Ljubljana

Read more

IZJAVA OB NAJHUJŠIH POPLAVAH V ZGODOVINI SLOVENIJE

Če smo bili lansko leto v Sloveniji priča požarom še nevidenih razsežnosti, so v preteklih dneh številna območja in ljudi po državi prizadele grozovite poplave. 

Ob dogajanju zadnjih dni v Umanoteri v prvi vrsti izražamo sočutje z vsemi prebivalci in prebivalkami v stiski in hkrati spodbujamo vse, ki nas katastrofa ni prizadela, da v skladu z našimi zmožnostmi solidarnostno (še naprej) pomagamo, kjer se da (informacije spodaj). 

Read more

Študije primerov učinkov podnebne krize na lokalnih ravneh s perspektive mladih

V okviru spletnega tečaja, ki smo ga razvili znotraj projekta Onkraj zgodb, so mladi iz Slovenije, Avstrije, Bosne in Hercegovine in Španije sami pripravili enega izmed učnih modulov, v katerem so predstavljali lokalne primere vpliva podnebnih sprememb in migracij in te obravnavali z lastne perspektive. Read more

Velik korak naprej – Evropski parlament podprl obravnavo uredbe EU o obnovi narave [SPOROČILO ZA JAVNOST]

Zadnja ocena Evropske agencije za okolje je pokazala, da evropska biodiverziteta izjemno hitro upada. Mnoge vrste, habitate in ekosisteme, ki so ključni za kvaliteto naših življenj in naše zdravje, ogrožajo širjenje mestnih območij, netrajnostno kmetijstvo in gozdarstvo ter onesnaževanje. Nujno je, da naravo zaščitimo, da bi spreobrnili trenutni trend, pa bo potrebnih veliko dodatnih prizadevanj. 

Ljubljana, 12. 7. 2023 – Evropski poslanci so danes podprli obravnavo uredbe EU o obnovi narave, kar je pomemben korak v smeri Evrope, v kateri smo pripravljeni poplačati dolg naravi, ki smo si ga prislužili v preteklosti z njenim prekomernim izkoriščanjem in onesnaževanjem. Sprejem uredbe bi pomembno pripomogel k izvajanju Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030: Vračanje narave v naša življenja. Nevladne organizacije s področij trajnostnega razvoja in urejanja prostora izid močno pozdravljamo. 

Read more

Podnebne spremembe in migracije: študije primerov [infolisti]

Za milijone ljudi so migracije že danes edina možnost za prilagajanje na podnebne spremembe. Suše, orkani, poplave in dvigovanje morske gladine – vse to sili ljudi v selitve. Za bolj poglobljeno spoznavanje podnebnih migracij in vzrokov zanje so bile v okviru projekta Onkraj zgodb pripravljene študije primerov šestih regij, ki so trenutno že zelo močno prizadete zaradi podnebnih sprememb in katerih prebivalci so se že prisiljeni seliti tudi zaradi njihovih posledic. Predstavljena območja so: Bolivija, Mjanmar in Bangladeš, Pacifiška regija, Palestina, Sahel in Uganda. 

Read more

Priprava ključnih podnebnih politik – ponovno zamujena priložnost? [SPOROČILO ZA JAVNOST]

V teh dneh sta se odvijala ključna procesa bodoče podnebne politike, ki bosta odločilna za potrebno podnebno ukrepanje do 2030 in ki naj bi tudi zagotovila, da se bo implementacijski deficit podnebnega ukrepanja v Sloveniji odpravil. Prav zato je normativni poseg na področje izvajanja podnebnih ukrepov nujen.

Ljubljana, 28. 6. 2023 – Ob izvajanju dveh ključnih procesov podnebne politike v mreži Plan B za Slovenijo opozarjajo na nujnost vključujoče razprave z upoštevanjem strokovnih ter na znanosti temelječih ukrepov. Vsebina prejšnji teden (s strani Vlade) potrjenega osnutka posodobitve Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) je namreč v trenutni obliki podnebno, naravovarstveno in socialno nezadostna, proces priprave Zakona o podnebnih spremembah pa že kaže na zamujanje priložnosti za bolj vključujočo razpravo in s tem za vzpostavitev nujno potrebnega podnebnega dialoga. Ker sta procesa priprave obeh dokumentov še v teku, v mreži pozivajo, naj se njuna vsebina zato pripravlja v bolj vključujoči razpravi s strokovno javnostjo in ključnimi deležniki.

Read more

Ob svetovnem dnevu beguncev: Podnebne migracije se že dogajajo, hkrati pa podnebni begunci še vedno niso zaščiteni [SPOROČILO ZA JAVNOST]

Ljubljana, 19. 6. 2023 – Ob jutrišnjem svetovnem dnevu beguncev, 20. junija, ki letos poteka pod geslom »Upanje stran od doma. Svet, v katerem so begunci vedno vključeni,« v Umanoteri in Humanitasu opozarjajo na dejstvo, da je zaradi posledic podnebnih sprememb že danes razseljenih na milijone ljudi. Hkrati poudarjajo nujnost sprejetja mednarodne definicije podnebnega begunca, ki bi vodila do prepotrebne zaščite vseh, ki so zaradi posledic podnebnih sprememb primorani zapustiti svoje domove. Svoboda gibanja danes namreč ne velja enako za vse na tem planetu, neenakosti pa močno omejujejo selitve in še dodatno ogrožajo najranljivejše. Read more

Razumevanje podnebnih migracij na lokalnih ravneh in na nacionalni ravni: odzivi politik na primeru Ugande [VIDEO]

Posledice podnebnih sprememb so le redko edini dejavnik, ki vpliva na odločitev posameznika, da se preseli oziroma ostane, kjer je, lahko pa predstavljajo povečano tveganje za večplastno krizo skupaj s družbeno-ekonomskimi krizami, izbruhi bolezni, konflikti in skrajno marginalizacijo. Podnebne migracije lahko sicer predstavljajo težavo tako v bogatih kot v revnih državah, a revščina pomembno vpliva na ranljivost ljudi za podnebne šoke in stresne dejavnike.

Read more