Z globalnim učenjem do globalnih ciljev II

Podnebne neenakosti v Sloveniji

V sklopu projekta podnebne neenakosti se bomo posvetili povezavi med rastočimi družbenimi neenakostmi, podnebno krizo in njenim reševanjem.

Ozadje in namen projekta

Slovenija je pogosto prikazana kot relativno egalitarna država, vendar študije jasno kažejo na veliko porast družbenih neenakostih v zadnjih desetletjih. Kot posledica politik privatizacije, varčevalnih ukrepov, regresivnih davčnih reform in s tem povezanega krčenja javnih storitev, smo tudi v Sloveniji priča visokim in naraščajočim premoženjskim neenakostim, ki imajo med drugim bistven vpliv na zaostrovanje podnebne krize. Po podatkih Svetovnega poročila o neenakosti iz leta 2022 si je v letu 2021 zgornjih 10 odstotkov najpremožnejših lastilo 57,2 %, spodnja polovica pa zgolj 5,8 % skupnega neto premoženja v Sloveniji.

Najnovejši dostopni podatki kažejo tudi, da v energetski revščini životari več kot 100.000 prebivalk in prebivalcev Slovenije (7.2 % gospodinjstev), da več kot 250.000 ljudi živi pod pragom revščine (12.1 % prebivalstva), še mnogo več pa jih ta prag komaj presega. To pomeni, da visok delež slovenske populacije živi v stalni negotovosti in v materialnih pogojih, ki jim ne zagotavljajo dostojnega življenja.

Obenem vse več raziskav razkriva velike podnebne neenakosti – tako v smislu izrazito neenake odgovornosti za emisije toplogrednih plinov kot v smislu neenakih zmožnosti za prilagajanje na podnebne spremembe in vključevanje v zeleni prehod, zlasti v odvisnosti od premoženja. V zadnjih letih je bilo tako objavljenih mnogo študij o ogljični neenakosti, ki razkrivajo povezavo med velikimi premoženjskimi neenakostmi in podnebno krizo ter soočajo z dejstvom, da brez radikalnega zmanjšanja družbenih neenakosti podnebne krize ni mogoče rešiti. 

Zeleni prehod je lahko priložnost za obrnitev omenjenih trendov in torej zmanjševanje družbenih neenakosti, kar je tudi edina možnost za njegov uspeh, vendar pa obstaja tveganje, da bo od potreb običajnih ljudi oddaljen prehod “od zgoraj” še dodatno prispeval k povečanju družbenih neenakosti. Za uspešno in hitro zeleno transformacijo družbe tako potrebujemo podnebne politike, ki bodo radikalno zmanjšale emisije ogljika, obenem pa bodo vodile v zmanjševanje sistemskih neenakosti in povečevale dobrobit mnogih prebivalk in prebivalcev, ki živijo v (vse večji) materialni negotovosti in slabih življenjskih pogojih. 

Namen projekta je doprinesti k omenjemu cilju in krepitvi prizadevanj za pravični zeleni prehod, k čemur bomo prispevali s poglobljeno analizo ogljičnih in širših podnebnih neenakostih v Sloveniji, ki doslej še ni bila narejena, s snovanjem naprednih politik in ukrepov socio-ekološke transformacije v sodelovanju z identificiranimi deležniki (sindikati, gibanji, organizacijami civilne družbe…) ter z zagovorništvom teh politik in ukrepov (v procesih) na nacionalni ravni.

Glavne projektne aktivnosti

  • Priprava analize o ogljičnih in širših podnebnih neenakosti v Sloveniji
  • Priprava poročila o podjetjih v Sloveniji z največjim vplivom na podnebne spremembe 
  • Priprava in zagovorništvo naprednih in transformativnih ukrepov za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, ki bodo zmanjševali družbene neenakosti
  • Organizacija dogodka o podnebni neenakosti

 

Trajanje projekta: 1.12.2023 – 30.11.2024

Projektna sredstva: 40.000 €

Kontakt: ajda@umanotera.org

Vir financiranja: European Climate Foundation

 

Projekt finančno podpira European climate foundation.

Evropske volitve 2024

Glas ljudstva

Storitve

Podnebne spremembe

Nujni poziv Vladi RS v času podnebne krize

CARE4CLIMATE

Manifest civilne družbe za razvoj Slovenije

.

Manifest civilne družbe za razvoj Slovenije z nadnaslovom Za družbo blaginje v trdni mreži življenja je odziv civilnodružbenih organizacij na aktualne družbene probleme. Namenjen je spodbujanju širše javne, politične in akademske razprave o prihodnjih potrebnih korakih v Sloveniji in preseganju vsiljenega enoumja razvojne paradigme neoliberalnega kapitalizma. Pri pripravi besedil za Manifest je sodelovalo 30 organizacij in strokovnjakov, ki delujejo na področjih sociale, varstva okolja, družboslovja in gospodarstva.

Manifest je pripravljen ob zavedanju odgovornosti naše generacije za preprečitev družbenega, ekološkega, gospodarskega in političnega zloma, ki ga lahko povzročijo prepletene krize zaradi spreminjanja podnebja, nasilnih konfliktov, prisilnih migracij, naraščajočih neenakosti, naraščajoče ksenofobije in finančne nestabilnosti, ter ob prepričanju, da imamo za to kot družba na voljo tehnologije, znanje in finančna sredstva, vendar pa je v družbi potrebno vzpostavili proces oblikovanja nove razvojne miselnosti, ki naj upošteva osnovne vrednote spoštovanja, pravičnosti, vzdržnosti, odgovornosti do prihodnjih generacij in globalne solidarnosti.

Izhodišča

V uvodnem delu Manifesta – preambuli so zapisana vsebinska izhodišča: manifest opozori na zavezanost Slovenije trajnostnemu razvoju, spoštovanju človekovih in znotraj njih socialnih pravic, upoštevanju biofizikalnih mej rasti gospodarstva, pa tudi preprečevanju korupcije, vključujočim političnim procesom ter globalni odgovornosti in solidarnosti. V nadaljevanju s podatki o stanju okolja in družbe opozori na žarišča problemov, ki bi jih javne politike morale nasloviti s ciljem okoljsko vzdržnega razvoja in povečanja socialne kohezije: nadpovprečno podnebno ranljivost Slovenije ter kritično stanje tal in kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane, uničevanja narave v imenu rasti materialne blaginje, naraščanje socialne neenakosti, hitro rastočo stopnjo revščine, privatizacijo in komercializacijo strateških skupnih dobrin, omejevanje pravic delavk in delavcev ter pomanjkanje družbene odgovornosti podjetij, naraščajoči delež atipičnih oblik zaposlitev in dela ter šolski sistem, ki premalo goji kritično mišljenje, domišljijo, ustvarjalnost in večperspektivnost. Preambula se zaključi s kritičnim pogledom na družbeno-politično stanje v Sloveniji: usmerjenost javnih politik v rast BDP in konkurenčnost, podrejenost socialnih politik uravnoteženju javnih financ na račun najbolj ranljivih skupin v družbi, fleksibilizacijo trga dela, netransparentnost delovanja oblasti in zaskrbljujočo stopnjo korupcije. Na koncu, vendar nikakor ne najmanj pomembno, je v preambuli izraženo ogorčenje in zaskrbljenost, ker smo bili pri soočenju s povečanim prehodom beguncev namesto govorice globalne solidarnosti priča eksploziji sovražnega govora, vlada pa je s konsistentno uporabo varnostnega diskurza okrepila že tako latentne pogoje za razraščanje ksenofobije ter se odpovedala pristopu odgovornosti, varstva človekovih pravic in globalne solidarnosti.

Rešitve

Avtorji manifesta si ne delajo utvar, da so rešitve prepoznanih družbenih problemov enostavne. Osvetlijo ključna področja, ki jih je potrebno v družbi (ponovno) poudariti oziroma se moramo o njih več pogovarjati: osnovne vrednote, človekove pravice in tudi pravice narave, odprto družbo, demokracijo, integriteto oblasti, javno dobro, socialno varnost, kazalnike blaginje, vključujoče razvojno načrtovanje, javne finance, vzdržno gospodarstvo ter odprtost in globalno odgovornost družbe. Opozorijo tudi na vlogo kulture in pomen zdravja.

Tem sledijo opisi specifičnih rešitev na izbranih področjih (demokratizacija, delo, reforma proračuna, energetika, mobilnost, hrana, stanovanjska politika, gospodarstvo, znanje, migracije) in korakov za njihovo doseganje.

Manifest nima ambicije biti celovita razvojna strategija oziroma program, pač pa je njegov namen opozoriti na sistemske probleme in deviacije, ki državi Sloveniji preprečujejo, da bi v polnosti izkoristila svoje razvojne potenciale, njenim prebivalcem pa zmanjšujejo blaginjo in postavljajo pod vprašaj njeno trajnost.

Dokumenti

> Manifest civilne družbe za razvoj Slovenije

> Povzetek Manifesta

Razprava V času pred volitvami: pogovarjajmo se o družbeno relevantnih temah

(17. april 2018)

Poročilo razprave >> tukaj

vabilo, fotografije z dogodka

 

Vsebina

 

Pri pripravi Manifesta so sodelovali:

dr. Alenka Gril

Brez izgovora Slovenija

CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp

Društvo Asociacija

Društvo Humanitas – center za globalno učenje in sodelovanje

Društvo Mariborska kolesarka mreža

Društvo OVCA – Društvo za osveščanje in varstvo – center antidiskriminacije

Ekvilib Inštitut

EnaBanda – Društvo za kulturne in raziskovalne dejavnosti

Focus, društvo za sonaraven razvoj

Greenpeace v Sloveniji

Iniciativa mestni zbor – samoorganizirane četrtne in krajevne skupnosti Maribora

IPoP – Inštitut za politike prostora

Inštitut za trajnostni razvoj

dr. Luka Omladič

dr. Nevenka Bogataj

Podjetna skupnost KNOF Posavje

Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC

Sindikat Mladi plus

Sindikat prekarcev

Sloga platforma

dr. Srečo Dragoš

Študentska Iskra

Študijski center za industrijsko demokracijo

Transparency International Slovenia – Društvo Integriteta

Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj

dr. Vesna Leskošek

Zadruga Zadrugator, za zagotavljanje ugodnih in kakovostnih bivanjskih pogojev

Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje

 

 

Manifest civilne družbe za razvoj Slovenije

Usposabljanje in izobraževanje