Podnebni meni

Podnebni meni – spodbujanje nizkoogljične pridelave in potrošnje hrane

V Umanoteri smo januarja 2021 pričeli z izvajanjem projekta Climate Menu – Encouraging Low-carbon Food Production and Consumption, katerega namen je ozaveščanje o netrajnosti trenutnih prehranskih sistemov in prehranskih navad (s poudarkom na učinkih pridelave in uživanja hrane živalskega izvora), ozaveščanje o potrebnih sistemskih spremembah na tem področju ter o potrebnih spremembah prehranjevalnih vzorcev posameznikov. V sklopu projekta bomo prek izboljšanja znanja o pripravi rastlinskih obrokov (vključno z izboljšanjem kulinaričnih sposobnosti posameznikov) promovirali prehranjevanje, ki temelji na rastlinski prehrani ter tako spodbujali k uživanju več rastlinskih obrokov doma.

V okviru projekta bomo pripravili poročilo o vplivu trenutno netrajnostnih vzorcev prehranjevanja na podnebje, trenutnem političnem in zakonodajnem ozadju na tem področju ter nizkoogljičnih alternativah za prehranske odločitve posameznikov in za organizacije ter izvedli kavč festival (5 manjših dogodkov s po minimalno 6 udeleženci na dogodek). Glavni namen dogodkov, ki bodo izvedeni na privatnih domovih, je ozaveščanje o bolj trajnostni pridelavi in uživanju hrane, vse skozi prizmo priprave rastlinske hrane. Drugi poudarek bo predstavitev in priprava “tradicionalne slovenske hrane” na nov okolju prijazen način. Poleg priprave hrane bo čas dogodka namenjen skupinski razpravi o nekaterih vidikih veganstva / trajnosti prehranskih sistemov itd., ki vodijo k potrebnim spremembam življenjskega sloga posameznikov. Osnova za razpravo bo pripravljeno poročilo.


Trajanje projekta: Projekt poteka od 1. 1. 2021 do 31. 9. 2021

Kontakt: Nika Tavčar, vodja projektov, nika@umanotera.org

Projekt podpira ProVeg International

V smeri podnebno nevtralne Evrope: Načrt za okrevanje in obnovo

Sredstva za okrevanje in obnovo v podporo evropskemu zelenemu dogovoru ter podnebno nevtralni EU

Umanotera se je oktobra 2020 pridružila mednarodnemu projektu Towards a climate-neutral EU: funding and incentives for a transformative European Green Deal and Recovery Plan, ki ga vodita European Environmental Bureau in Clean air action group (Madžarska). V projektu poleg Umanotere sodeluje še 7 partneric iz držav članic EU.

Namen projekta je vplivati na prihodnji večletni finančni okvir EU za obdobje 2021 – 2027 ter na nacionalni Načrt za okrevanje in obnovo, ki ga mora pripraviti Slovenija za črpanje sredstev za obnovo in okrevanje po pandemiji COVID-19. Z vključevanjem v procese priprave Načrta za okrevanje in ostalih dokumentov, povezanih s črpanjem sredstev EU (Partnerski sporazum, Operativni programi), želimo sodelovati pri oblikovanju ukrepov za prehod v podnebno nevtralno EU ter zagotoviti, da bodo sredstva namenjena projektom, ki so skladni s podnebnimi in okoljskimi cilji EU.

V okviru projekta bomo v sodelovanju s partnerskimi organizacijami pripravili predloge projektov in reform, ki bi jih morali izvesti v prihodnji večletni finančni perspektivi, če želimo zagotoviti prehod v podnebno nevtralno EU, ter izvajali zagovorniške aktivnosti in na družbenih omrežjih obveščali javnost o relevantnih dogodkih.

 

 

Trajanje projekta: oktober 2020 – maj 2021

Projektni konzorcij: European Environmental Bureau, Clean Air Action Group (Levegő Munkacsoport), CEEWeb (membership across CEE), Economic PoIicy Institute (BG), Centre for Transport and Energy (CZ), Green Liberty (LV), Polish Green Network (PL), Focus Eco Center (RO), Umanotera (SI) in Centre for Sustainable Alternatives (SK).

Kontakt: Andrej Gnezda, vodja projektov, andrej@umanotera.org

Projekt podpira nemško ministrstvo za okolje, varstvo narave in jedrsko varnost.

 

Podnebne spremembe

V zavihkih spodnje harmonike med drugim najdete več o preteklih podnebnih aktivnostih Umanotere ter infografiko z zgoščenimi informacijami o podnebnih spremembah in projekcijah za Slovenijo; v zavihku »Kaj lahko storimo sami?« pa navodila za ukrepanje slehernika na področju blaženja podnebnih sprememb. Na koncu so dodane še povezave na nadaljnje zanimivo branje in pa kotiček za podnebne skeptike.

V preteklih letih smo izvajali mnogo aktivnosti, ki so naslavljaje problem podnebnih sprememb. Pomembnejše navajamo v nadaljevanju:

Infografika je za prenos na voljo tukaj.

V Sloveniji vsako leto povzročimo skoraj 9 ton ekvivalenta CO2 izpustov toplogrednih plinov na osebo. Za omejitev nevarnih posledic podnebnih sprememb bi morali izpuste zmanjšati na manj kot 2 toni na osebo. Naše izpuste presegamo kar za 5-krat!

Izračunajte svoj ogljični odtis: uporabite računalo na naši spletni strani.

Letak “Kaj lahko storim za blaženje podnebnih sprememb” je za prenos na voljo tukaj.

Izpostavljena so tri področja, na katerih lahko kot posamezniki prispevamo največ k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov: (1) okolju prijazen prevoz, tj. izogibanje letalskim prevozom in življenje brez avtomobila: pešačenje, kolesarjenje ter uporaba javnega potniškega prometa; (2) hrana rastlinskega izvora, tj. omejitev uživanja mesa in mlečnih izdelkov ter zmanjšanje količin zavržene hrane in (3) varčevanje z energijo – zmanjšanje porabe energije v gospodinjstvu, uporaba energetske učinkovitejših naprav in prehod na obnovljivo energijo.

Izogibanje letalskim prevozom je pomembna osebna strategija za blaženje podnebnih sprememb, ker na tem področju tehnologij z nižjimi izpusti toplogrednih plinov sploh še ni na vidiku in bo letalstvo verjetno zadnji od vseh načinov prevoza, za katerega bodo uveljavljeni nizkoogljični standardi. Ker torej v času dveh desetletij (v katerem se mora zgoditi prehod v družbo brez izpustov, če naj ne presežemo 1,5 °C) ne moremo pričakovati nizkoogljičnih letalskih prevozov, je edina rešitev, da se jim odpovemo.

Iz podobnega razloga je ključna osebna izbira tudi opustitev uživanja mesa in mlečnih izdelkov. Živinoreja povzroča tako velik delež izpustov toplogrednih plinov, da globalnega segrevanja ni mogoče zadržati pod 1,5 °C brez sprememb v načinu prehranjevanja.

Življenje brez avtomobila je osebna izbira, ki poleg prihrankov izpustov zaradi neporabljenega goriva spodbuja tudi sistemske spremembe, kot so zmanjševanje potrebe po gradnji novih cest in parkirišč ter spodbujanje bolj zgoščene poselitve, ki prinašajo dodatne prihranke izpustov. Zato je veliko pomembnejša od npr. prehoda na energetsko učinkovitejša vozila, katerih posledice so lahko še večje potrebe po infrastrukturi in še več razpršene poselitve (t.i. rebound efekt, ker avtomobilski prevoz postane cenejši). Razpršena poselitev je povezana z dvakrat višjimi izpusti na prebivalca v primerjavi z zgoščeno poselitvijo. Življenjski slog brez avtomobila zmanjšuje zastoje v prometu in odvisnost od nafte ter se izogne vprašanjem škodljivih vplivov na okolje pri proizvodnji električnih vozil. Zato bo pomemben tudi v dobi vozil z nizkimi emisijami.

K stabilnemu podnebju pa lahko prispevam tudi tako, da:

  • PODPIRAM ZELENE POLITIKE IN ORGANIZACIJE, saj so nujne tudi sistemske spremembe
  • IMAM NEPOTROŠNIŠKI ŽIVLJENJSKI SLOG, saj je izčrpavanje virov eno najpomembnejših gonil podnebnih sprememb
  • SKRBIM ZA GOZDOVE, saj ti s srkanjem CO2 iz ozračja delujejo kot pljuča našega planeta
  • ŠIRIM ZAVEDANJE O NUJNOSTI ZMANJŠANJA IZPUSTOV med svojimi bližnjimi, prijatelji in sodelavci

Če vas še podrobneje zanima, kako lahko zmanjšate porabo energije in s tem izpuste CO2 , sledite naslednji povezavi, kjer najdete odgovore na sledeča vprašanja:

  • Kako lahko prihranimo na področju mobilnosti oziroma pri vsakodnevni vožnji?
  • Katere prehranske navade naj spremenimo, da zmanjšamo izpuste TPG?
  • Kako lahko zmanjšamo porabo električne energije?
  • Kako lahko zmanjšamo porabo energije pri ogrevanju in prenovi doma?
  • Kakšne spremembe življenjskega sloga so potrebne?
  • Na kaj moramo biti pozorni pri ločevanju odpadkov?
  • Kako naj postanemo bolj aktivni državljani in kje še lahko pomagamo?

SOGLASJE ZNANSTVENIKOV O PODNEBNIH SPREMEMBAH IN VZROKU ZANJE

Konsenz med znanstveniki glede podnebnih sprememb in razloga zanje je tako velik, da je postal predmet raziskav:

MITI IN RESNICE O PODNEBNIH SPREMEMBAH

STALIŠČE SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA DO PODNEBNIH SPREMEMB

DOKUMENT 17 MITOV IN RESNIC O PODNEBNIH SPREMEMBAH

V dokumentu smo strnili nekaj najpomembnejših »mitov«, na katerih temelji podnebna skepsa in nanje odgovarjamo s stališča predvladujoče znanosti. Dokument lahko preberete tukaj. Soavtor dokumenta Gregor Vertačnik iz Agencije za okolje je ob predstavitvi dokumenta izpostavil 5 najpogostejših mitov. Oglejte si prispevek Studia 12.

ZANIMIVE POVEZAVE

  • Dokumentarec Merchants of Doubt
  • The 12 Questions Every Climate Activist Hears and What to Say, The Climate Reality Project
  • Strokovni vodnik po dvomih o globalnem segrevanju avtorja Johna Cooka prepričljivo prikazuje, da je trditev, da ljudje povzročamo globalno segrevanje, zasnovana na mnogih neodvisnih dokazih. Podnebni skeptiki se pogosto osredotočijo le na kamenček v mozaiku, zanikajo pa celo vrsto dokazov. Naše podnebne se spreminja in mi s svojimi izpusti toplogrednih plinov k temu pripomoremo levji delež. Strokovni vodnik spodbuja k celoviti obravnavi vseh dejstev o podnebnih spremembah, kar nam omogoča razumeti svet okoli nas in sprejemati ustrezne odločitve za prihodnost.
  • Kaj govori Mišo Alkalaj? (1. del2.del)
  • Blog Luke Omladiča na strani kvarkadabra.net, časopisa za tolmačenje znanosti.
  • Delo, Pogledi: http://www.delo.si/arhiv/znanstveniki-in-preroki.html
  • Radio Študent, 6. februar 2013: http://www.radiostudent.si/politika/politi%C4%8Dni-rizom/zelene-la%C5%BEi-mi%C5%A1a-alkalaja
  • David Mitchell’s Soapbox: video blog v Guardianu
  • Trditve skeptikov in kaj nanje pravi znanost. Spletna stran Skeptical Science – del tudi v slovenščini.
  • Kako osmešiti podnebne skeptike(1,2) Posnetek zaslišanja pred odborom kongresa ZDA.
  • Miti in dejstva o podnebnih spremembah: Dokument avtorjev dr. Jamesa Wanga in dr. Michael Oppenheimerja o mitih in dejstvih o podnebnem segrevanju.
  • Spori o podnebnih spremembah, vodnik: Dokument predstavlja pregled trenutnega stanja znanstvenega razumevanja podnebnih sprememb. Royal Society, Akademija znanosti Združenega kraljestva, ga je pripravila, da bi laiki lažje razumeli ta kompleksen del znanosti.
  • Podjetje Koch Industries največji financer podnebnih skeptikov: Greenpeace razkriva, kako je podjetje naftnih mulitimilijonarjev bratov Koch skrivoma doniralo 55 milijonov dolarjev skupinam in posameznikom, ki širijo podnebno skepso. Nova odkritja – junij 2011.
  • Skrivnosti Exxona: ExxonSecrets je Greenpeacov raziskovalni projekt o desetletje dolgi kampanji različnih skupin in znanstvenikov, ki jih financira Exxon. Ti znanstveniki zanikajo nujnost znanstvenega konsenza glede globalnega segrevanja in tako zavlačujejo z akcijo, ki bi pomenila soočenje s problemom. O Exxonovem financiranju podnebne skepse govori tudi članek v spletni reviji Environmental Leader.
  • Projekt Extreme Ice Survey: Dvajsetminutni video fotografa Jamesa Baloga o projektu Extreme Ice Survey, ki razkrije enega najbolj slikovitih dokazov podnebnih sprememb. Z nizom časovno usklajenih kamer so na različnih delih sveta snemali taljenje ledenikov, ki se talijo s skrb vzbujajočo hitrostjo.
  • Matrika o tveganju: akcija vs. ne-akcija. Gre za video ameriškega srednješolskega profesorja Grega Cravena z naslovom The Most Terrifying Video You’ll Ever See (Najbolj strašen video, kar jih boste kadarkoli videli), ki si ga je na You Tubu ogledalo že več kot 7 milijonov obiskovalcev. Craven v videu prikaže matriko tveganja akcije in ne-akcije na primeru podnebnih sprememb. Kot odgovor na odzive je posnel še nadaljevanje, How it All Ends (Kako se vse konča), v katerem je razjasnil nejasnosti iz prvega videa. Craven pravi: »To ni le še en okoljevarstveni problem. To nas lahko uniči. Gre za v osnovi drugačno temo, kajti v kompleksnem sistemu, kot je naše podnebje, obstajajo meje, onkraj katerih bomo soočeni z nepopravljivo škodo. Problem je v tem, da ne vemo, kje je ta meja, vedeli bomo šele, ko jo bomo prestopili. A takrat bo že prepozno.«
  • Orodje za odziv na podnebne skeptike (A Toolkit for Responding to Climate Change Deniers): Dokument WWF Climate Change Programme.
  • What Makes Climate Change Deniers Tick? Blog George Marshalla, v katerem ta raziskuje psihologijo podnebnega skepticizma. Z opažanji in anekdotami o našem čudnem in skrb vzbujajočem odzivu na problem, poskuša odgovoriti na vprašanje, ki ga bega že leta: zakaj se ob jasnih dokazih in ob splošno razširjenemu konsenzu, da gre za največji problem, za njegovo rešitev naredi tako malo?

Na tej podstrani predstavljamo zanimive povezave na nekatere publikacije in spletne strani. Vabljeni pa tudi, da prelistate publikacije, ki jih je izdala Umanotera > tukaj.

  • Zadnje poročilo IPBES-a o izgubi biotske raznovrstnosti prinaša alarmantne podatke. Kar milijonu živalskih in rastlinskih vrst grozi izumrtje zaradi ravnanja človeštva, ki prekomerno izkorišča naravne vire in izsekava gozdove; še vedno prav tako naraščajo izpusti toplogrednih plinov.  Kot pravi Robert Watson, predsednik IPBES-a: “Izgubili smo že preveč časa. Ukrepati moramo sedaj.”
  • Predavanje Lučke Kajfež Bogataj o podnebnih spremembah: http://izs.mitv.si/asset/n3h6gYQgR6MXQWoxT
  • O izumiranju živalskih in rastlinskih vrst tudi v epizodi Frekvence X. Priča smo namreč že šestemu velikemu izumiranju vrst, za katerega pa je prvič v zgodovini odgovoren človek. Tako je zaradi našega vpliva od leta 1970 izumrlo kar 60 odstotkov vseh vretenčarjev; v zadnjih 30 letih pa izginilo od 70 do 80 odstotkov žuželk. Trenutna hitrost izumiranja vrst je skorajda 1000-krat hitrejša kot pred stoletjem.
  • Povezava na sklop predavanj in okoljskih debat z naslovom Cena antropocena, kjer so se razprave dotaknile večih dejavnikov, ki vplivajo tako na naše zdravje kot na okolje. Antropocen je prva geološka doba, katere glavna značilnost je, da je človek s svojim delovanjem postal eden ključnih vzrokov za spremembe. In to nikakor ni nekaj, na kar smo lahko ponosni – še več, to je absolutni znak za alarm. Okoljske debate so se dotaknile različnih področij, od industrije v Sloveniji do gradnje hidroelektrarn na Muri ter proizvodnje izdelkov z glifosatom.
  • Prva znanstvena študija o prehranskih usmeritvah, ki so koristne tako za naše zdravje kot za naš planet Zdrava prehrana iz trajnostnih živilskih sistemov. Skupina 37 znanstvenikov, združena v komisiji EAT-Lancet, je oblikovala globalne cilje za zdravo prehrano in trajnostno proizvodnjo hrane, ki nam omogočajo prihodnost v okviru varnih planetarnih meja. Za doseganje ciljev bo potrebno spremeniti naše prehranske in potrošnike navade, prepoloviti količino zavržene hrane in spremeniti samo proizvodnjo le-te. Poročilo je na voljo tukaj.
  • Kratek vodič po tujih in slovenskih okoljskih znakih za različne izdelke, od prehrane do pohištva, najdete tukaj.
  • Poročilo »2052: Globalna napoved za naslednjih štirideset let« odpira možnost, da človeštvo ne bo preživelo, če bo ostalo na poti prekomerne porabe in kratkoročnosti. V poročilu avtor Jorgen Randers sproža bistvena vprašanja: Koliko ljudi lahko živi na Zemlji? Ali se bo sesula vera v neskončno rast? Kje se bo izboljšala kakovost življenja in kje se bo znižala? Več, tudi s povzetkom ključnih ugotovitev poročila, na http://www.2052.info/
  • Društvo DONDES je izdalo knjigo Narava kot vrednota, ki sta jo uredila dr. Gregor Torkar in dr. Boštjan Anko. Prinaša prispevke o Naturi 2000, ustanavljanju naravnih parkov, javnem interesu, biblični etiki, vrednotenju drevesne dediščine in krajinski pestrosti. Več: http://www.naravnadediscina.org/?page_id=53
  • Greenpeace je objavil poročilo Lekcije iz Fukušime (Lessons from Fukushima), ki dokazuje, da jedrska katastrofa v Fukušimi ni bila posledica naravne nesreče, temveč pomanjkljivega vlaganja v varnostne ukrepe in odpovedi japonskih pristojnih institucij. Poročilo na http://www.greenpeace.org/international/en/publications/Campaign-reports/Nuclear-reports/Lessons-from-Fukushima/
  • UNHCR-jevo poročilo z naslovom Biti begunec je sad dela raznolikih raziskovalnih skupin na terenu, vključujoč osebne in skupinske razgovore z begunci, prosilci za azil in osebami brez državljanstva, ki začasno ali stalno bivajo v srednjeevropskih državah, tudi v Sloveniji. Del raziskave oziroma poročila, ki se nanaša na Slovenijo, se dotika življenjskih razmer prosilcev za azil, ki so nastanjeni v azilnem domu v Ljubljani,  integracijski hiši v Mariboru, centru za tujce v Postojni ali pa bivajo v zasebnih prebivališčih. Poročilo na: http://www.unhcr-centraleurope.org/si/pdf/aktivnosti-unhcr/enake-pravice-glede-na-starost-spol-in-raznolikost/biti-begunec-2010.html
  • Omogočiti mestom, da na razumljiv, pregleden in evropsko primerljiv način informirajo svoje prebivalce tako o trenutni kakovosti zraka kot tudi o napovedi kakovosti zraka je bil eden od treh ciljev projekta CITEAIR II. Drugi cilj je bil pomagati mestom do oblikovanja skupnega sistema vodenja izpustov onesnaževal zraka in toplogrednih plinov, s pomočjo katerega bodo lažje prišla do tistih ukrepov, ki hkrati izboljšujejo kakovost zraka in zmanjšujejo njihov ogljični odtis. Primerjava kazalnikov onesnaženosti zraka in izpostavljenosti onesnaženju v prometu pa mestnim oblastem pomaga pri ugotavljanju, kakšna in kako trajnostna je mobilnost v njihovih mestih. Več o projektu na http://www.rec-lj.si/projekti/CITIAIR/aktualno-citiair.htm
  • Strokovni vodnik po dvomih o globalnem segrevanju avtorja Johna Cooka prepričljivo prikazuje, da je trditev, da ljudje povzročamo globalno segrevanje, zasnovana na mnogih neodvisnih dokazih. Podnebni skeptiki se pogosto osredotočijo le na kamenček v mozaiku, zanikajo pa celo vrsto dokazov. Naše podnebne se spreminja in mi s svojimi izpusti toplogrednih plinov k temu pripomoremo levji delež. Strokovni vodnik spodbuja k celoviti obravnavi vseh dejstev o podnebnih spremembah, kar nam omogoča razumeti svet okoli nas in sprejemati ustrezne odločitve za prihodnost. Vodnik v slovenskem jeziku na http://www.skepticalscience.com/translation.php?lang=22

LETO BREZ LETA

LETO BREZ LETA

Kampanja LETO BREZ LETA se je pričela novembra 2019 z namenom ozaveščanja javnosti o vplivu letenja na podnebje in posledičnega zmanjšanja emisij. Sledi podobnima kampanjama s Švedske in iz Velike Britanije, ki sta uspešno mobilizirali več tisoč ljudi in vodili do splošnega strinjanja v družbi, da je letenje precej sporna izbira v luči trenutne podnebne krize.

Aktualne novice
  • Mreža Stay Grounded je objavila poročilo Odrast letenja (“Degrowth of Aviation”), ki združuje množico političnih instrumentov in strategij za pravično zmanjšanje letalskega prometa. V tem duhu so v mreži pripravili kratek video intervju, v katerem je nastopil znan strokovnjak za odrast, Giorgos Kallis.

V Umanoteri smo poskrbeli za podnapise, zato si video le oglejte.

Kako nas lahko podpreš?

Kampanjo LETO BREZ LETA in s tem misijo za zmanjšanje vpliva letenja na podnebje lahko podpiraš na različne načine. Najpomembneje je, da se o tej temi pogovarjaš v družinskem krogu ter s prijatelji in sodelavci, ki se morda ne zavedajo resnosti podnebne krize in ogromne količine emisij, ki jih lahko povzroči en sam polet.
Nato podpiši zavezo! Če obstajajo razlogi, ki ti preprečujejo, da bi ostal na tleh za eno leto, lahko kampanjo seveda še vedno podpreš na malce drugačen način brez podpisa zaveze.
Spodbujamo pa te, da si ogledaš in podpreš tudi ostale peticije in kampanje z vsega sveta, ki zahtevajo strožje podnebne politike za letalski sektor.

Poleg tega se na FB lahko udeležiš dogodka LETO BREZ LETA 2020. Deli ga in povabi nanj vse svoje prijatelje.
Kampanjo pa najdeš tudi na Instagramu in na Twitterju pod @Letobrezleta ter pod ključnikom #letobrezleta.

Ozadje

Nahajamo se sredi najhujše podnebne krize v zgodovini človeštva. Če želimo omejiti globalno segrevanje na obvladljivi ravni, moramo globalne emisije toplogrednih plinov v naslednjem desetletju znižati vsaj za polovico. Zgolj en letni dopust, na katerega se odpravimo z letalom, lahko porabi naš celoletni proračun za izpuste CO2[1] in ne pusti prostora za stvari, brez katerih ne moremo živeti (kamor spadajo na primer hrana in stanovanje).

Izogibanje letenju je eden izmed najučinkovitejših načinov, s katerim lahko kot posamezniki znižamo svoj ogljični odtis. Če se za to odločimo v večjem številu, bo učinek seveda precej večji. Našim odločevalcem bomo tako poslali jasno sporočilo o tem, da smo mnogi izmed nas pripravljeni spremeniti svoj življenjski slog in da sedaj čakamo na njihovo podporo, ker lahko le skupaj preprečimo podnebni zlom.


Pričetek: November 2019

Kontakt: Jonas Sonnenschein, vodja projekta, jonas@umanotera.org.

[1]Letni ogljični proračun je največja količina emisij CO2, ki jih lahko posameznik povzroči, če želimo globalno segrevanje omejiti na 1.5 °C nad predindustrijskim obdobjem in se tako izogniti najhujšim posledicam podnebnih sprememb.

Nujni poziv Vladi RS v času podnebne krize

Junija 2019 smo široka skupina množičnih organizacij in nekaterih vidnih posameznikov s področij trajnostnega razvoja, človekovih pravic, kulture, pravic potrošnikov, mladine, kmetijstva, delavskih pravic, skupnosti občin … na Vlado Republike Slovenije naslovili nujni poziv, s katerim smo jo pozvali, naj podnebne spremembe pripozna kot nacionalno krizo ter jih začne prioritetno in sistemsko obravnavati.

V času, ko država sprejema ključne odločitve za naslavljanje podnebnih sprememb, podporniki poziva od vlade pričakujejo, da z odločnim ukrepanjem in zavezujočim načrtom izpolni pravico vseh do zdravega življenjskega okolja.

Čebelarska zveza, Planinska zveza, Rdeči Križ Slovenije, Karitas, Nacionalni svet invalidskih organizacij, Zveza Tabornikov Slovenije, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Zveza potrošnikov Slovenije, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Skupnost občin Slovenije … To so nekatere izmed velikih množičnih organizacij, ki so z nujnim pozivom danes od Vlade RS zahtevale, naj trend »pasivnega« ukvarjanja s podnebnimi spremembami prekine z odločnim ukrepanjem na vseh področjih družbenega življenja – energetiki, prometu, hrani, industriji, gospodarstvu.

Podpisnike poziva povezuje prepričanje, da podnebne spremembe pomenijo resno grožnjo našemu preživetju ter pričakovanje, da je ukrepanje nujno prav zdaj, ko še lahko preprečimo neobvladljive posledice.

V letu 2019 bo namreč opredeljen odziv naše države na nastalo podnebno krizo. Vlada pripravlja ključne dokumente, ki bodo opredelili cilje, politike in ukrepe za naslavljanje podnebnih sprememb – podnebni zakon, dolgoročno podnebno strategijo in nacionalni energetski in podnebni načrt do leta 2030.

Sporočilo za javnost z izjavami podpornikov je na voljo na tej spletni povezavi.

Posamezniki in organizacije lahko poziv podprejo na spletni strani www.podnebnakriza.si.

CARE4CLIMATE

O projektu

Umanotera kot partner sodeluje v projektu CARE4CLIMATE, ki bo naslavljal ozka grla pri izvajanju pri izvajanju Operativnega programa za zmanjševanje toplogrednih plinov (OP TGP), ki določa ukrepe, s katerimi bo Slovenija dosegla cilje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 s pogledom do leta 2030 za sektorje, ki niso vključeni v shemo trgovanja z emisijami toplogrednih plinov (to so promet, kmetijstvo, raba energije v storitvenem sektorju in gospodinjstvih, emisije zaradi odlaganja odpadkov). Namen projekta je s pomočjo ozaveščanja, izobraževanja in usposabljanja ključnih deležnikov spodbuditi izvajanje ukrepov, določenih v OP TGP.

V okviru projekta bomo izvedli oz. sodelovali pri naslednjih aktivnostih:

1) Ozaveščanje o podnebnih spremembah, njihovem vplivu na Slovenijo in promocija dobrih praks blaženja podnebnih sprememb

  • Priprava strokovnih gradiv o fizikalnem ozadju podnebnih sprememb
  • Priprava političnega in zakonodajnega ozadja blaženja podnebnih sprememb
  • Identifikacija, izbor in promocija 20 slovenskih dobrih praks
  • Priprava 8 videov o dobrih praksah
  • Izvedba 8 strokovnih ekskurzij s posvetom – ogledi dobrih praks
  • Izvedba 40 multimedijskih predavanj
  • Priprava razstave o projekcijah podnebnih sprememb v Sloveniji in postavitev na 25 lokacijah po Sloveniji
  • Komunikacijske aktivnosti (sporočila za javnost, srečanja z novinarji)

2) Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri

  • Raziskava o okoljskih, družbenih in ekonomskih koristih skupnostnih projektov
  • Izvedba 8 nacionalnih konferenc
  • Nadgradnja spletne platforme z zemljevidom dobrih praks (30 novih dobrih praks)
  • Priprava 14 videov o dobrih skupnostnih praksah
  • Usposabljanje 15 občin za izvajanje skupnostnih projektov
  • Izvedba 8 konkretnih projektov skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri
  • Priprava in izvedba 6 delavnic za usposabljanje koordinatorjev skupnostnih projektov
  • Priprava 2 priročnikov za izvedbo skupnostnega projekta na specifičnem področju
  • Razvoj 4 finančnih modelov za skupnostne projekte in predstavitev na zloženkah
  • Priprava priporočil za izboljšanje sistemskega okolja za skupnostne projekte
  • Komunikacijske aktivnosti (sporočila za javnost, srečanja z novinarji, predstavitev koncepta na 15 dogodkih drugih, infografika)

3) Usposabljanje za prehod v nizkoogljično družbo

  • Pregled in ocena primernosti pokrivanja podnebnih sprememb v visokošolskih programih
  • Izvedba 4 mednarodnih poletnih šol in priprava publikacij
  • Komunikacijske aktivnosti (sporočila za javnost, intervjuji s predavatelji poletne šole)

4) Usposabljanje za javno upravo

  • Priprava smernic za prehod v nizkoogljično družbo in izvajanje participativnih procesov
  • Priprava in izvedba 8 usposabljanj za prehod v nizkoogljično družbo in izvajanje participativnih procesov za javno upravo

Ciljne skupine:

  • nosilci in soustvarjalci skupnostnih projektov: občine, razvojne in energetske agencije, LASi, civilnodružbene organizacije, zainteresirani posamezniki in skupine, zadruge, podjetja in kmetije
  • podporniki skupnostnih projektov: združenja občin in NVO, pripravljavci predpisov
  • javna uprava na državni in lokalni ravni
  • izobraževalci in mladi
  • mediji in preko njih širša javnost

Projekt traja od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2026.

Vodilni partner je Ministrstvo za okolje in prostor, ostali partnerji pa so Ministrstvo za infrastrukturo; Inštitut Jožef Stefan, Center za energetsko učinkovitost; Gradbeni Inštitut ZRMK d.o.o.; Gozdarski inštitut Slovenije; Eko sklad, slovenski okoljski javni sklad; Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj; Focus, društvo za sonaraven razvoj; ZRC SAZU; Univerza Maribor, Fakulteta gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo; ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.; Urbanistični inštitut RS; ZAG – Zavod za gradbeništvo Slovenije; Digitalna agencija, agencija za spletno oglaševanje; in IPOP – Inštitut za politiko prostora.


Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.


Informativna gradiva in orodja

V Umanoteri smo v okviru projekta pripravili dokumenta, v katerih na pregleden način podajamo informacije o podnebnih spremembah.

V pregledu je opisano fizikalno ozadje podnebnih sprememb in njihove posledice v globalnem naravnem in družbenem okolju; najdete pa tudi opis podnebnih sprememb, ki so se v Sloveniji že zgodile in ocene podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja. Vključen je pregled najpomembnejših virov izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji.

Celoten dokument najdete na naši spletni strani v zavihku Podnebne spremembe.

Za prenos v PDF obliki pa je na voljo tukaj.

Sledeči pregled vključuje predstavitve najpomembnejših institucij ter mednarodnih in nacionalnih politik na področju podnebnih sprememb. V pregledu je predstavljeno, kako se civilizacijski cilj preprečiti nevarne podnebne spremembe preliva v mednarodne politične dogovore, iz njih pa v regionalno in nacionalno zakonodajo in ukrepe. Opisane so obveznosti, ki jih ima Slovenija do mednarodne skupnosti glede zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, in ukrepi za njihovo izpolnjevanje.

Celoten dokument najdete na naši spletni strani v zavihku Podnebne spremembe.

Za prenos v PDF obliki pa je na voljo tukaj.


V okviru projekta bo pripravljena tudi serija kratkih filmov promocije dobrih praks zniževanja toplogrednih plinov, ki smo jih identificirali na naslednjih prednostnih področjih: trajnostna mobilnost, energetska učinkovitost v stavbah in industriji, obnovljivi viri energije, trajnostne verige oskrbe s hrano, raba tal in gozdno-lesna veriga, trajnostna proizvodnja in potrošnja, trajnostne lokalne skupnosti.

Več o dobrih praksah blaženja podnebnih sprememb ter kako smo jih identificirali si preberite v zavihku Dobre prakse blaženja podnebnih sprememb; prve video izdelke pa si lahko že ogledate spodaj.


Razstava “Na vroči strani Alp”

V okviru projekta CARE4CLIMATE smo v Umanoteri pripravili razstavo »Na vroči strani Alp,« ki orisuje posledice podnebnih sprememb, ki jih bomo v Sloveniji občutili, če ne bomo hitro in odločno zmanjšali izpustov toplogrednih plinov. Njen poglavitni namen je prikazati, da podnebne spremembe predstavljajo resno grožnjo življenju, kot ga poznamo danes, a da hkrati še ni vse izgubljeno: še vedno namreč lahko ublažimo podnebno krizo in se taki prihodnosti izognemo.

Razstava je na voljo za ogled v različnih oblikah:

  1. Virtualna postavitev razstave je na voljo na tej povezavi: Na vroči strani Alp
  2. Več informacij o vsebinah z razstave lahko najdete na tej povezavi, kjer lahko med drugim prisluhnete zvočnemu vodniku po razstavi ter preberete dodatne informacije, ki bodo še poglobile vaše znanje o posledicah podnebnih sprememb v Sloveniji.
  3. Razstavo smo pripravili tudi v fizični obliki, je potujoča in bo tekom prihodnjih let razstavljena na vsaj 25. razstavnih mestih po Sloveniji. Nahaja se v prostorih Umanotere in je na voljo za izposojo. Če želite razstavo v fizični obliki predstaviti tudi v vaši izobraževalni ustanovi, nas za več informacij kontaktirajte na info@umanotera.org ali na 01 439 7100.


Podpora občinam pri izvajanju projektov skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri

V aprilu 2019 smo objavili razpis za program podpore občinam pri izvajanju projektov skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri. Na razpis so se lahko prijavile občine na katerikoli stopnji projektne ideje, vključno s tistimi, ki so še na začetku in ki želijo na participativen način identificirati področja in projekte skupnostnega upravljanja in se povezati z deležniki v lokalnem okolju, kot tiste, ki že imajo konkretno idejo in jo želijo preveriti in pripeljati bližje k izvedbi.

Prijave so se zaprle 31. maja 2019 (razpisna dokumentacija in več informacij o programu).

Program bo oblikovan po meri vsake občine, njegov namen pa je opremiti občine z veščinami za participativno vodenje procesov v občini.

Glede na potrebe v občini bo lahko zajemal pregled razpoložljivosti in razvojnega potenciala življenjskih virov v občini; razvoj projektne ideje in izvedbo delavnic posvetovanja v lokalni skupnosti; participativno vodenje procesa sprejemanja občinskih strategij; pregled različnih možnosti financiranja skupnostnih projektov; in podporo pri komunikaciji z deležniki v lokalni skupnosti.

Zaradi dobro pripravljenih prijav in potenciala za trajnostno upravljanje z viri v skupnosti, ki smo ga videli v prijavljenih občinah, smo za sodelovanje v programu izbrali kar štiri občine. Program bomo tako izvajali v naslednjih občinah:

  • Loški potok
  • Hrastnik
  • Škofja Loka
  • Ptuj

PRETEKLI DOGODKI

1. delavnica v Mestni občini Ptuj: URBANI VRTOVI PO MERI LOKALNE SKUPNOSTI je potekala 26. novembra 2019, od 17. do 20. ure, v predavalnici Ljudske univerze Ptuj, Mestni trg 2, Ptuj (vabilo, prijave).

2. delavnica v Mestni občini Ptuj: LAHKO BI DELOVALI… TUDI NA VRTU! je potekala 11. FEBRUARJA 2020, od 17. do 19. ure, v Poročni dvorani v zgradbi Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj (vabilo, prijave).


Dobre prakse blaženja podnebnih sprememb

V okviru projekta identificiramo dobre prakse podjetij, občin, javnih institucij, nevladnih in drugih organizacij na naslednjih prednostnih področjih: trajnostna mobilnost, energetska učinkovitost v stavbah in industriji, obnovljivi viri energije, trajnostne verige oskrbe s hrano, raba tal in gozdno-lesna veriga, trajnostna proizvodnja in potrošnja, trajnostne lokalne skupnosti.

Dobre prakse zniževanja izpustov toplogrednih plinov navdihujejo in kažejo, da so odločne spremembe na poti v podnebno nevtralno družbo ne le možne in praktično izvedljive, temveč da prinašajo tudi vrsto sinergijskih koristi: ustvarjajo prihranke in nova zelena delovna mesta, ponujajo inovativne rešitve in razvojne priložnosti, varujejo okolje in zdravje ljudi ter zvišujejo kakovost bivanja.

V nadaljevanju je predstavljenih 10 slovenskih dobrih praks – praktičnih rešitev, ki so se zadnja leta razvile v Sloveniji na prednostnih področjih: (1) trajnostna mobilnost, (2) energetska učinkovitost v stavbah in industriji, (3) obnovljivi viri energije, (4) trajnostne verige oskrbe s hrano, (5) raba tal in gozdno-lesna veriga, (6) trajnostna proizvodnja in potrošnja, (7) trajnostne lokalne skupnosti.

Vabljeni k spoznavanju, promociji in prenosu dobrih praks!

Izbrane dobre prakse: 

Umanotera in društvo Focus sta 28. 3. 2019 javno objavila poziv za evidentiranje slovenskih dobrih praks zniževanja izpustov toplogrednih plinov – praktičnih rešitev, ki so se zadnja leta razvile v Sloveniji in ki si prizadevajo za blaženje podnebnih sprememb ter za uveljavitev načel trajnostnega razvoja, hkrati pa prispevajo k razvoju novih poslovnih modelov, zaposlovanju in izboljšanju kakovosti bivanja. Poziv je bil naslovljen na podjetja, občine, nevladne in ostale organizacije, ki izvajajo ali v svojem okolju prepoznavajo aktivnosti za pomembno zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov.

Dobre prakse smo evidentirali tudi s pomočjo skupine strokovnjakov na prednostnih področjih: (1) trajnostna mobilnost, (2) energetska učinkovitost v stavbah in industriji, (3) obnovljivi viri energije, (4) trajnostne verige oskrbe s hrano, (5) raba tal in gozdno-lesna veriga, (6) trajnostna proizvodnja in potrošnja, (7) trajnostne lokalne skupnosti.

Končni izbor desetih dobrih praks je opravila strokovna skupina projekta v sestavi: Špela Berlot, mag. Jure Vetršek, dr. Tomislav Tkalec, dr. Martina Bavec, Jernej Stritih, mag. Marjana Dermelj in dr. Renata Karba.

Pri tem so bila upoštevana naslednja merila:

  • velikost energetskih prihrankov in/ali zmanjšanja emisij toplogrednih plinov,
  • pomembnost razvitih rešitev za druga okolja in skupnosti v Sloveniji,
  • prenosljivost ukrepov: izvedljivost uporabe in širjenja dobre prakse na območju Slovenije,
  • prispevek k širšim ciljem trajnostnega razvoja
  • družbena sprejemljivost dobre prakse.

Kot dodatno merilo za izbor se je upoštevala celovita trajnostna usmeritev nosilca dobre prakse.

Dodatno prednost pri izboru so imele prakse, ki so izkazale:

  • celovitost in multifunkcionalnost rešitev,
  • povezovanje več prednostnih področij,
  • inovativnost ter
  • lokalno oskrbo in verigo dodane vrednosti.

Povezave na pomembne dokumente (prijave so se zaprle 10. maja 2019):



Nacionalna konferenca Dovolj za vse

5. nacionalna konferenca Dovolj za vse: Kako lokalne skupnosti merijo in učinkovito zmanjšujejo svoje izpuste toplogrednih plinov je potekala 19. novembra 2020 prek spletne aplikacije Zoom.

>>> Predstavitve govorcev

  • Jonas Sonnenschein, Umanotera: Česar ne meriš, ne moreš uspešno upravljati (ppt) (video)
  • Laura Saikku, Finski inštitut za okolje SYKE: Spremljanje izpustov toplogrednih plinov in učinkovito ukrepanje prek lokalnih mrež na Finskem (ppt) (videorazprava)
  • Rajko Leban, Goriška lokalna energetska agencija (GOLEA): Upravljanje z energijo in izpusti toplogrednih plinov v lokalnih skupnostih – učinkovito načrtovanje kot ključ do uspeha (ppt) (video)
  • Anton Pogačnik, Lokalna energetska agencija Gorenjske (LEAG): Trajnostni energetsko-podnebni načrt Gorenjske (ppt) (video)
  • Romana Pečnik, Občina Krško: Trajnostna mobilnost v Krškem (ppt) (video)
  • Ivan Benčina, Občina Loški Potok. Skupnostni energetski projekti v občini Loški Potok (ppt) (video)

>>> Sporočilo za javnost

>>> Fotografije z dogodka

>>> Vabilo s programom

4. nacionalna konferenca Dovolj za vse: trajnostno upravljanje z viri skupnosti je potekala 17. oktobra 2019 v Ljubljani.

>>> Predstavitve govorcev

  • Renata Karba, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj (ppt) (video)
  • Robert Hall, ustanovitelj in član družbenega laboratorija skupnostnih praks Suderbyn na Švedskem in član izvršnega odbora ECOLISE, evropske mreže za skupnostne pobude (ppt) (video)
  • Cary Yungmee Hendrickson, Rimska univerza La Sapienza, članica evropskega raziskovalnega projekta TESS (ppt) (video)
  • Leni Pernar, arhitektka in avtorica empirične raziskave o prehranskih objektih kratkih oskrbnih verig v izbrani mestni občini (ppt) (video)
  • Aidan Cerar, IPoP – Inštitut za politike prostora (ppt) (video)
  • Robert Jelenc, direktor GEN-I Sonce (ppt) (video)
  • Gašper Stegnar, Institut »Jožef Stefan« – Center za energetsko učinkovitost (ppt) (video)

>>> Povzetek delavniškega dela konference

>>> Sporočilo za javnost

>>> Fotografije z dogodka

>>> Vabilo s programom

Od leta 2016 vsako leto potekajo nacionalne konference Dovolj za vse. Na tej spletni povezavi najdete zapise, videoposnetke, predstavitve in ostala uporabna gradiva preteklih let.

Vzroki in posledice podnebnih sprememb na globalni ravni in v Sloveniji

Na tej spletni strani smo pripravili podrobnejši pregled vzrokov in posledic podnebnih sprememb na globalnem in nacionalnem nivoju ter ocene podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja po podatkih, ki jih je pripravila Agencija RS za okolje.

Politično-zakonodajno ozadje blaženja podnebnih sprememb

Naraščajoče zavedanje nevarnosti od človeka povzročenih podnebnih sprememb in njihovih globalnih razsežnosti je že konec osemdesetih let prejšnjega stoletja sprožilo proces mednarodnega sodelovanja na znanstvenem in političnem področju. Od takrat se je izboljšalo poznavanje vzrokov in posledic podnebnih sprememb, prav tako pa tudi potrebnih ukrepov za njihovo pravočasno preprečitev.

V nadaljevanju so predstavljene najpomembnejše institucije in politike na področju podnebnih sprememb. Predstavljeno je, kako se civilizacijski cilj – preprečiti nevarne podnebne spremembe – preliva v mednarodne politične dogovore, iz njih pa v regionalno in nacionalno zakonodajo in ukrepe. Opisane so obveznosti, ki jih ima Slovenija do mednarodne skupnosti glede zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov (TGP) in ukrepi za njihovo izpolnjevanje.

Civilizacijski cilj

preprečiti nevarne podnebne spremembe, ki so posledica človekovih dejavnosti

Mednarodni politični dogovori – Kjotski protokol, Pariški podnebni sporazum

zmanjšanje tveganj in učinkov podnebnih sprememb z ohranitvijo dviga povprečne globalne temperature občutno pod 2 °C v primerjavi s predindustrijsko dobo in prizadevanji, da se dvig temperature omeji na 1,5 °C v primerjavi s predindustrijsko dobo

Regionalni strateški cilji – Okvir podnebne in energetske politike EU 

znižanje emisij TGP na ravni EU za 40 % glede na leto 1990 do leta 2030 in za 80 % do 2050

Zakonodaja EU (direktive, uredbe) z zavezujočimi cilji zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov

Evropski sistem za trgovanje z emisijami EU ETS; delitev prizadevanj za zmanjšanje emisij TGP med državami članicami; upravljanju z viri in ponori emisij iz rabe tal, spremembe rabe tal in gozdarstva

Nacionalna podnebno-energetska zakonodaja

Operativni program ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP-TGP-2020)

Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC)

Razvoj politik na področju podnebnih sprememb izhaja iz znanstvenih dognanj o vzrokih, razsežnostih in posledicah podnebnih sprememb ter njihovih projekcijah za prihodnost. Da bi pripravljavcem politik olajšali dostop do najboljših razpoložljivih dognanj na tem področju, je bil že leta 1988 ustanovljen Medvladni odbor za podnebne spremembe (angl. The Intergovernmental Panel on Climate Change – IPCC). IPCC je organ Združenih narodov za ocenjevanje znanosti o podnebnih spremembah. Ustanovila sta ga Program Združenih narodov za okolje in Svetovna meteorološka organizacija, da bi oblikovalcem politik na osnovi obstoječih znanstvenih informacij zagotovila redne ocene vseh vidikov podnebnih sprememb, njihovih posledic in morebitnih prihodnjih tveganjih ter predlagala strategije blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe. Poglavitna aktivnost IPCC je priprava ocenjevalnih poročil (angl. Assessment Report – AR) in njihova objava v rednih časovnih intervalih. IPCC ima 195 držav članic, kar pomeni skoraj univerzalno članstvo.

IPCC ocenjuje na tisoče znanstvenih člankov, objavljenih vsako leto, da bi oblikovalcem politik povedal, kaj vemo in ne vemo o tveganjih, povezanih s podnebnimi spremembami. IPCC identificira, kje v znanstveni skupnosti obstaja soglasje, kje so razlike v mnenjih in kje so potrebne nadaljnje raziskave. Lastnih raziskav ne izvaja.

Poročila IPCC vladam na vseh ravneh zagotavljajo znanstvene informacije, ki jih lahko uporabljajo pri razvoju podnebnih politik, in predstavljajo ključno podlago za mednarodna pogajanja o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. Za pripravo svojih poročil IPCC mobilizira na stotine znanstvenikov in uradnikov iz različnih okolij, kar zagotavlja objektivnost in preglednost informacij.

“Osnutki poročil IPCC so deležni skrbnejšega pregleda kot katerikoli dokumenti v zgodovini znanosti.” Profesor Paul N. Edwards v knjigi A Vast Machine

Avtorji in recenzenti poročil svoje delo za IPCC opravljajo prostovoljsko. V Sekretariatu IPCC deluje samo ducat stalno zaposlenih.

IPCC ima tri delovne skupine: Delovna skupina I (WGI) se ukvarja s fizikalnim ozadjem podnebnih sprememb; Delovna skupina II (WGII) obravnava vplive, prilagajanje in ranljivost; Delovna skupina III (WGIII) pa se ukvarja z blaženjem podnebnih sprememb.

IPCC poročila vsebujejo prispevke vseh treh delovnih skupin ter sintezno poročilo. Zadnje, peto po vrsti poročilo (AR5) je bilo objavljeno v letih 2013 in 2014 in uporabljeno kot vsebinsko izhodišče za mednarodna pogajanja o zmanjšanju emisij TGP na konferenci pogodbenic Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah v Parizu konec leta 2015, ko je bil sprejet Pariški podnebni sporazum.



Peto poročilo IPCC o podnebnih spremembah (AR5) – prispevki treh delovnih skupin in sintezno poročilo

Šesto poročilo IPCC (AR6) bo objavljeno leta 2022. Medtem pa so načrtovana 3 posebna poročila:

  1. Posebno poročilo o učinkih globalnega segrevanja za 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo (SR15), ki je bilo objavljeno leta 2018, ter
  2. Posebno poročilo o podnebnih spremembah, dezertifikaciji, degradaciji tal, trajnostnem upravljanju s tlemi, prehranski varnosti in tokovih toplogrednih plinov v zemeljskih ekosistemih in
  3. Posebno poročilo o oceanih in kriosferi v spreminjajočem se podnebju, ki bosta objavljeni v letu 2019.

Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC)

Znanstveni dokazi iz prvega poročila IPCC iz leta 1990 so poudarili pomen podnebnih sprememb kot izziva, ki ga ne more rešiti posamezna država oziroma regija in zahteva usklajeno delovanje na ravni mednarodne skupnosti. Zato je imelo prvo poročilo IPCC (AR1) odločilno vlogo pri oblikovanju Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (angl. United Nations Framework Convention on Climate Change – UNFCCC) – ključne mednarodne pogodbe za zmanjšanje globalnega segrevanja in obvladovanje posledic podnebnih sprememb. Okvirna konvencija je bila oblikovana leta 1992 med pripravami na zgodovinsko konferenco Združenih narodov o okolju in razvoju v Rio de Janeiru. Veljati je začela 21. marca 1994 in danes so njene pogodbenice tako rekoč vse države sveta (197 držav).

Vrhovni namen konvencije je »… stabilizirati koncentracije toplogrednih plinov v atmosferi na ravni, ki bo preprečila nevarne antropogene spremembe podnebnega sistema…«

Pogodbenice Okvirne konvencije se od leta 1995 srečujejo na letnih konferencah (angl. Conference of the Parties – COP), kjer ocenjujejo napredek pri obvladovanju podnebnih sprememb. V okviru konferenc se tudi odvijajo pogajanja o vsebini mednarodnih podnebnih sporazumov za zmanjševanje emisij TGP.

Voditelji delegacij na podnebni konferenci ZN v Parizu leta 2015, kjer je bil sprejet Pariški sporazum.

Države pogodbenice letno pripravljajo poročila o nacionalnih evidencah antropogenih izpustov in ponorov TGP (angl. National Inventory Report) in jih predložijo UNFCCC. Evidence morajo biti izdelane po dogovorjeni IPCC metodologiji. V Sloveniji to nalogo opravlja Agencija Republike Slovenije za okolje. V letu 2019 so poročali o izpustih v obdobju 1986 – 2017. Poročilo je dostopno na tej povezavi. Skupni izpusti TGP v Sloveniji so leta 2017 znašali 17.453 kiloton ekvivalenta CO2, kar je 14,5 % pod vrednostjo v izhodiščnem letu 1986.

Kjotski protokol

Leta 1995 so države pogodbenice UNFCCC začele pogajanja za krepitev globalnega odziva na podnebne spremembe in dve leti kasneje je bil sprejet Kjotski protokol (s polnim imenom Kjotski protokol k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja). Kjotski protokol je razvite države, ki so zgodovinsko največ prispevale k podnebnim spremembam, pravno zavezal k doseganju ciljev zmanjšanja izpustov TGP. Prvo ciljno obdobje protokola se je začelo leta 2008 in končalo leta 2012. Na konferenci pogodbenic v Dohi leta 2012 je bil sprejet dogovor o podaljšanju Kjotskega protokola do leta 2020. Takrat se bo začel izvajati Pariški sporazum.

Slovenija je Kjotski protokol podpisala oktobra 1998 in ratificirala julija 2002. Kot članica EU je v prvem ciljnem obdobju 2008 – 2012 prevzela svoj delež obveznosti zmanjšanja izpustov TGP glede na izhodiščno leto[1], ki je znašal – 8 %. Z maksimalnim možnim uveljavljanjem ponorov je kjotski cilj v prvem ciljnem obdobju dosegla.

V drugem ciljnem obdobju ima EU obveznost znižati izpuste TGP do leta 2020 za 20 % glede na leto 1990. Kot kažejo sprotna letna poročila, bo EU s prizadevanjem vseh držav članic kjotske cilje najverjetneje dosegla.

Pariški sporazum

Od svoje ustanovitve leta 1988 je IPCC pripomogel k občutnemu napredku poznavanja potrebnih ukrepov za preprečitev nevarnega antropogenega, t. j. od človeka povzročenega poseganja v delovanje zemeljskega podnebnega sistema. Ob upoštevanju ugotovitev 5. poročila IPCC (AR5) je na 21. zasedanju pogodbenic UNFCCC v Parizu (COP21) 195 držav sprejelo dolgoročni cilj zadržati dvig povprečne globalne temperature občutno pod 2 °C glede na predindustrijsko raven in nadaljevati prizadevanja, da dvig temperature ne preseže 1,5 °C. Pariški sporazum je prvi univerzalni, pravno zavezujoči večstranski sporazum o podnebnih spremembah, ki pokriva skoraj vse svetovne emisije. Izvajati se bo začel leta 2020. Za Slovenijo je Pariški sporazum začel veljati 15. januarja 2017. Zakon o ratifikaciji Pariškega sporazuma , ki vsebuje tudi besedilo sporazuma, je dostopen na tej povezavi.

Pariški sporazum je prvič v zgodovini združil vse narode v prizadevanju za boj proti podnebnim spremembam in prilagajanje na njihove učinke, z okrepljeno podporo za pomoč državam v razvoju.

Pariški sporazum je pomemben politični dosežek, ki je opredelil ambiciozne, vendar nujno potrebne cilje za preprečitev nevarnih podnebnih sprememb.

Zakaj ravno 2 °C in zakaj si je potrebno prizadevati za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C?

Omejitev dviga globalne temperature pod 2 °C je potrebna za ohranitev zemeljskega sistema v stabilnem stanju, ki je omogočilo razvoj človeške civilizacije v holocenu. Prekoračitev 2 °C pomeni povečanje tveganja pojava nelinearnih in potencialno nepovratnih sprememb pomembnih elementov podnebnega sistema, kot je npr. popolna izguba poletnega arktičnega morskega ledu, ledu na Grenlandiji, zahodne antarktične ledene plošče in večine svetovnih alpskih ledenikov. Posledični dvig morske gladine bi ogrozil obstoj številnih obalnih mest in preživetje otoških narodov, medtem ko bi suše, poplave in ekstremni vremenski pojavi ogrozili varnost oskrbe s hrano in biotsko raznovrstnost.

V oktobru 2018 je bilo objavljeno posebno poročilo IPCC o učinkih globalnega segrevanja za 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo (SR15), ki je močno zaostrilo zahteve glede potrebne hitrosti in velikosti zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov za ohranitev stabilnega podnebja in zmanjšanje tveganj za zdravje, premoženje, zadostno preskrbo s hrano in vodo, varnost ljudi in gospodarski razvoj. Iz poročila sledi, da bodo tveganja za naravne in človeške sisteme že pri segrevanju za 1,5 °C večja od sedanjih (t.j. pri segrevanju za približno 1 °C), vendar manjša kot pri 2 °C. Razlike se nanašajo na temperaturo kopnega in oceanov, hitrost naraščanja gladine oceanov, vročinske ekstreme v večini poseljenih območij ter verjetnost močnih padavin in suš v številnih regijah. Omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C bi v primerjavi z 2 °C zmanjšala vpliv na zemeljske, sladkovodne in morske ekosisteme in ohranila več njihovih storitev za človeštvo. Pri segrevanju za 1,5 °C naj bi propadlo 70 do 90 % koralnih grebenov, pri 2 °C pa naj bi propadli tako rekoč vsi. Prilagajanje na 1,5 °C toplejši svet naj bi bilo občutno lažje in povezano z manjšimi stroški.

Poročilo opozarja na velik razkorak med doslej načrtovanimi politikami in tem, kar je potrebno storiti, da ostanemo pod varno mejo 1,5 °C. Za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C glede na predindustrijsko raven bi morali globalne od človeka povzročene emisije TGP do leta 2030 zmanjšati za okrog 45 % glede na leto 2010 in sredi stoletja doseči neto ničelne emisije.

Je cilj Pariškega sporazuma sploh še mogoče doseči?

Posebno poročilo IPCC o učinkih globalnega segrevanja za 1,5 °C je prineslo tudi tolažilno sporočilo: omejitev nevarnega globalnega segrevanja je še mogoča. A okno priložnosti se bo zaprlo, če se izpusti TGP ne bodo začeli močno zniževati že pred letom 2030. To pomeni veliko in hitro zmanjšanje izpustov v čisto vseh sektorjih, večina planetarnih rezerv fosilnih goriv pa bi morala ostati v zemlji. To je zelo velik gospodarski in politični izziv.

Vse od 4. poročila IPCC (2007) je čedalje bolj jasno, da bo globalno segrevanje možno omejiti na 2 °C ali manj le v primeru, če se bodo izpusti TGP do sredine 21. stoletja zmanjšali na skoraj nič, v drugi polovici stoletja pa bodo dosežene negativne emisije. S tem se gospodarskim in političnim izzivom pridružujejo še tehnološki. V zelo kratkem času je potreben razvoj in prenos okoljsko sprejemljivih tehnologij, ki bodo predvsem državam v razvoju omogočile dvig življenjskega standarda in odpravo revščine na podnebno sprejemljiv način.

[1] Za večino držav, ki so imele cilj v prvem kjotskem obdobju 2008-2012, je bilo izhodiščno leto 1990. Države z ekonomijo v tranziciji pa so lahko izbrale zanje najbolj ugodno leto. Slovenija je tako izbrala leto 1986, ko so bile njene emisije precej višje, kot leta 1990. Za fluorirane pline pa je izbrala izhodiščno leto 1995. Emisije v izhodiščnem letu so bile potrjene med revizijo leta 2007 in so znašale 20.354 Gg CO2 ekv., kar je pomenilo, da slovenske emisije v obdobju 2008-2012 v povprečju niso smele preseči 18.726 Gg CO2 ekv.

Evropska unija je s svojimi (primerjalno) ambicioznimi podnebnimi cilji v svetovnem merilu ena vodilnih regij na področju politik preprečevanja podnebnih sprememb. Te so namenjene tudi vzpostavitvi bolj konkurenčnega, zanesljivega, cenovno dostopnega in vzdržnega energetskega sistema, ki naj bi zmanjšal tveganja zaradi odvisnosti od uvoženih energentov. Nizkoogljična usmeritev torej ni samo stvar podnebne odgovornosti.

Dolgoročna usmeritev EU v nizkoogljičnost se odraža v njenih strateških ciljih glede emisij toplogrednih plinov: zmanjšanje za 40 % do 2030, za 60 % do 2040 in za 80 % do 2050 glede na leto 1990.

Ključni podnebni in energetski cilji EU so določeni v:

Sveženj 2020 je sklop zavezujoče zakonodaje, ki naj bi zagotovila, da bo EU dosegla svoje cilje glede podnebja in energije do leta 2020, ki so:

  • zmanjšanje emisij TGP za vsaj 20 % glede na leto 1990 skladno s Kyotskim protokolom,
  • zmanjšanje porabe energije za vsaj 20 % glede na leto 1990 in
  • povečanje deleža energije iz obnovljivih virov v končni rabi na vsaj 20 %.

Podnebno-energetski okvir 2030 opredeljuje ključne cilje za leto 2030:

  • zmanjšanje emisij TGP za vsaj 40 % glede na leto 1990,
  • vsaj 27 % delež energije iz obnovljivih virov in
  • izboljšanje energetske učinkovitosti za vsaj 27 %.

Številni deležniki, predvsem iz nevladnega sektorja, opozarjajo, da podnebno-energetski cilji EU do 2030 niso zadostni za doseganje cilja Pariškega sporazuma. EU pozivajo k njihovi zaostritvi: vsaj 65 % zmanjšanju emisij TGP glede na leto 1990, vsaj 45 % deležu energije iz obnovljivih virov in vsaj 40 % izboljšanju energetske učinkovitosti.

Izvajanje podnebno-energetske politike EU

Izvajanje podnebno-energetske politike EU temelji na treh mehanizmih:

  1. vseevropskem sistemu trgovanja z emisijami TGP (angl. Emissions Trading System – ETS), ki vključuje emisije iz proizvodnje električne energije, težke industrije in letalstva
  2. porazdelitvi prizadevanj med državami članicami oz. nacionalnih ciljih za zmanjšanje emisij TGP v sektorjih, ki niso vključeni v ETS (promet, kmetijstvo, stavbe, široka raba energije, odpadki, industrija in gradbeništvo ter energetika) in
  3. upravljanju z viri in ponori emisij iz rabe tal, spremembe rabe tal in gozdarstva (angl. Land Use, Land Use Change and Forestry – LULUCF), ki zadeva predvsem kmetijstvo in gozdarstvo.

Sistem trgovanja z emisijami TGP – EU ETS

Kjotski protokol je prvič v zgodovini uvedel pravno zavezujoče cilje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov (oz. največje dovoljene emisije) za 37 industrializiranih držav, kar je pripeljalo do potrebe po vzpostavitvi političnih instrumentov za doseganje teh ciljev.

Finančno ovrednotenje oz. pripisovanje cene izpustom CO2 (pogovorno: ogljiku) predstavlja osnovo za uveljavljanje načela »onesnaževalec plača« (povzročitelj izpustov TGP naj plača družbene in okoljske stroške svojega dejanja) in ima lahko obliko trgovanja z emisijami, davkov (npr. na CO2 in rabo energentov), ali drugih ekonomskih oz. fiskalnih instrumentov.

Medtem ko je davčna politika v pristojnosti nacionalnih držav, je na ravni EU kot ključno orodje za spodbujanje zmanjševanja izpustov TGP s strani največjih onesnaževalcev vzpostavljen sistem trgovanja z emisijami EU ETS. ETS pokriva približno polovico izpustov TGP v EU regiji. V tako imenovani ETS sektor so vključeni vsi večji proizvajalci elektrike in toplote ter vsa energetsko potratna industrija (približno 11.000 elektrarn in industrijskih obratov v 31 državah – vseh 28 članicah EU, Islandiji, Lihtenštajnu in Norveški, pa tudi emisije iz letov med evropskimi letališči)[2] . EU ETS je najstarejši (od 2005), največji in najdlje delujoči sistem trgovanja z emisijami na svetu, ki se stalno nadgrajuje. V obdobju 2013 – 2020 poteka tretja faza delovanja EU ETS.

Kako EU ETS deluje?

EU ETS temelji na načelu »omejitve in trgovanja« (angl. cap and trade). Prvi element sistema je omejitev letnih izpustov TGP v ETS sektorju: že od leta 2005 je dogovorjena zgornja meja količine TGP, ki jih lahko podjetja izpustijo letno. Drugi element sistema pa so emisijski kuponi, ki so »valuta« na trgu z emisijami TGP. Izdano je omejeno število emisijskih kuponov, ki ustreza dogovorjeni zgornji meji izpustov. Vsako leto podjetja dobijo dovolj emisijskih kuponov, da pokrijejo svoje emisije oz. pripadajoč delež od skupnih emisij ETS sektorja. Če ima podjetje premalo kuponov, lahko uvede ukrepe za zmanjšanje svojih emisij, ali pa na dražbi kupi dodatne kupone od drugega onesnaževalca. Če ima podjetje kuponov preveč, jih lahko prihrani za naslednja leta, ali pa jih proda. Sčasoma se politično določena letna zgornja meja skupnih emisij ETS sektorja zmanjšuje. Vsako leto je na voljo manj kuponov, kar podjetja spodbuja, da povečujejo svojo energetsko učinkovitost oz. zmanjšujejo svoje izpuste. Zmanjšanje skupnih izpustov podpira doseganje podnebnih ciljev EU.

Prodaja emisijskih kuponov poteka na javnih dražbah. Republika Slovenija se je skupaj s 24 drugimi državami članicami odločila za skupni dražbeni sistem, ki ga v imenu teh držav članic izvaja borza EEX iz Leipziga v Nemčiji.

Gibanje cene emisijskih kuponov v obdobju 2008 – 2019 (vir: Ice)

Višja ko je cena kuponov (ki se prodajajo na prostem trgu), večja je spodbuda za vlaganje v okolju prijaznejše tehnologije. Sistem torej omogoča, da vsaka družba po lastni presoji oceni, kaj se ji bolj izplača: kupovanje dodatnih kuponov za več onesnaževanja ali vlaganje v čistejšo tehnologijo in prodaja odvečnih kuponov. Trg naj bi tako zagotovil najučinkovitejši izkoristek, sistem sam pa postavlja zgornjo mejo dovoljenih izpustov, saj je skupna količina izpustov navzgor omejena s številom izdanih kuponov, ki se skozi čas manjša.

Zmanjšanje emisij v ETS sektorju

Med letoma 2005 in 2013 so se emisije EU ETS sektorja zmanjšale za 19 %. Najnovejši referenčni scenarij Evropske komisije predvideva do leta 2020 zmanjšanje emisij v ETS sektorju za 24 % glede na leto 2005.

Letne omejitve izpustov TGP v ETS sektorju v obdobju 2013 – 2020

4. faza EU ETS: 2021 -2030

Zakonodajni okvir EU ETS je bil v začetku leta 2018 prenovljen tako, da bi v obdobju 2021 – 2030 učinkovito podprl doseganje cilja EU za zmanjšanje emisij do leta 2030 skladno s podnebno-energetskim okvirom ter kot del prispevka EU k Pariškemu sporazumu[3].

V skladu s srednjeročnimi podnebno-energetskimi cilji EU se bodo morale emisije iz EU ETS sektorja do leta 2030 zmanjšati za 43 % v primerjavi z letom 2005. Zato se bo skupna količina emisijskih kuponov po letu 2020 zmanjševala hitreje (za 2,2 % na leto), kot v obdobju do 2020, ko se zmanjšuje za 1,74 % na leto. Zmanjšanje ponudbe dovoljenj na trgu bo povišalo njihovo ceno ter s tem stroške izpuščanja CO2 v ozračje. Podjetja bodo tako imela več razlogov, da preidejo na bolj čiste vire energije. Poleg zmanjšanja obsega dovoljenj za izpuste CO2 nova ureditev delovanja ETS po letu 2020 predvideva:

  • poseben rezervni mehanizem (Market Stability Reserve), ki bo vsako leto omogočal umik 24 odstotkov presežnih dovoljenj s trga v rezervo; v primeru pomanjkanja dovoljenj jih bo mogoče iz rezerve plasirati nazaj na trg,
  • ustanovitev sklada za inovacije za finančno podporo obnovljivim virom energije, nizkoogljičnim projektom in tehnologiji za zajem CO2 ter
  • ustanovitev sklada za modernizacijo, ki bo financiral obnovo energetskih sistemov manj bogatih držav članic.

Kam gre izkupiček od trgovanja z emisijskimi kuponi?

Prihodki iz prodaje emisijskih kuponov, pridobljeni z dražbo emisijskih kuponov za naprave in operaterje zrakoplovov, predstavljajo prihodek državnega proračuna. Višina prihodkov je odvisna od gibanja cene kuponov na borzi oziroma od razmerja med ponudbo in povpraševanjem[4]. Ta sredstva države namenjajo za različne ukrepe za zmanjšanje izpustov TGP in prilagajanje na podnebne spremembe v EU in v tretjih državah, pa tudi za raziskave, razvoj obnovljivih virov energije, preprečevanje krčenja gozdov in povečanje pogozdovanja ter obnovo gozdov, zajemanje in shranjevanje CO2 itd.

V Sloveniji se sredstva od prodaje emisijskih kuponov stekajo v Sklad za podnebne spremembe, ki je namenski proračunski sklad, s katerim upravlja ministrstvo, pristojno za okolje. Upravičeni nameni porabe sredstev Sklada so določeni predvsem na podlagi prioritet Operativnega programa zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020, ki je izvedbeni načrt ukrepov za doseganje pravno obvezujočega cilja Slovenije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (emisije TGP se v Sloveniji do leta 2020 ne smejo povečati za več kot 4 % glede na leto 2005).

Delitev prizadevanj za zmanjšanje emisij TGP med državami članicami

Upravljanje z emisijami TGP iz večine sektorjev, ki niso vključeni v sistem za trgovanje z emisijami EU ETS, določa Odločba o delitvi prizadevanj držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov[5], s katero so države članice EU prevzele zavezujoče letne cilje glede emisij TGP za obdobje 2013 – 2020. Cilji se navezujejo na emisije iz sektorjev, kot so transport, poraba energije v stavbah, kmetijstvo in odpadki, pa tudi ne-ETS industrija in proizvodnja energije. Do leta 2020 naj bi nacionalni cilji skupaj prispevali k zmanjšanje skupnih emisij EU v teh sektorjih za približno 10 % glede na leto 2005. Skupaj z 21% zmanjšanjem emisij, zajetih v sistemu EU za trgovanje z emisijami EU ETS, bo to pripeljalo do splošnega cilja zmanjšanja emisij v podnebnem in energetskem svežnju, in sicer zmanjšanje za 20 % glede na leto 1990.

Nacionalni cilji se med državami članicami EU močno razlikujejo. Določeni so bili glede na relativno ekonomsko razvitost držav, merjeno z bruto domačim proizvodom na prebivalca. Medtem ko naj bi razvitejše države zmanjšale svoje izpuste, je manj bogatim državam v teh sektorjih dovoljeno povečanje izpustov zaradi pričakovane gospodarske rasti. Med slednjimi državami je tudi Slovenija, ki lahko emisije do leta 2020 poveča za 4 % glede na leto 1990.

EU 2020 cilji glede emisij TGP v ne-ETS sektorjih po državah

Aprila 2018 je bila sprejeta uredba[6], ki določa cilje zmanjšanja emisij TGP za obdobje 2021 – 2030 za posamezne države članice (prej znana kot Uredba o delitvi naporov). Najrazvitejše države članice bodo morale do 2030 emisije znižati za 40 % glede na leto 2005. Najmanj razvitim državam je do 2030 dovoljeno ohraniti emisije na ravni iz leta 2005. Ti nacionalni cilji podpirajo skupni cilj, da EU  zmanjša emisije za 30 % glede na leto 2005.

Država Cilji zmanjšanja emisij do 2030 v primerjavi z 2005 v ne-ETS sektorjih
Luksemburg -40%
Švedska -40%
Danska -39%
Finska -39%
Nemčija -38%
Francija -37%
Velika Britanija -37%
Nizozemska -36%
Avstrija -36%
Belgija -35%
Italija -33%
Irska -30%
Španija -26%
Ciper -24%
Malta -19%
Portugalska -17%
Grčija -16%
Slovenija -15%
Češka -14%
Estonija -13%
Slovaška -12%
Litva -9%
Poljska -7%
Hrvaška -7%
Madžarska -7%
Latvija -6%
Romunija -2%
Bolgarija 0%

Slovenija bo morala do leta 2030 emisije zmanjšati za 15 % glede na leto 2005. Če bo izrabila vse fleksibilnosti, ki jih uredba omogoča, bo zadoščalo že 6 % zmanjšanje emisij.

Države morajo vsako leto poročati o svojih emisijah toplogrednih plinov. Vsaki dve leti bodo poročale o izvedenih in načrtovanih nacionalnih politikah in ukrepih ter o načrtu zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. V primeru neizpolnjevanja nacionalnih ciljev bodo soočene s kaznimi.

LULUCF – raba tal, sprememba rabe tal in gozdarstvo

Države članice EU so do leta 2020 skladno s Kjotskim protokolom zavezane zagotoviti, da se emisije toplogrednih plinov, ki nastajajo zaradi (spremembe) rabe tal, nadomestijo z enakovrednimi ponori CO2, ki jih omogočajo ukrepi v tem sektorju. Posek gozda je npr. potrebno nadomestiti s pogozdovanjem oz. izboljšanjem upravljanja s tlemi.

To načelo je bilo prenešeno tudi v regulativo EU za obdobje 2021-2030. V skladu z zakonodajo EU, sprejeto maja 2018, se bodo morale emisije toplogrednih plinov zaradi rabe tal, spremembe rabe tal in gozdarstva izravnati z vsaj enakovredno odstranitvijo CO₂ iz ozračja v okviru sektorja[7].

Nova pravila državam članicam zagotavljajo okvir za spodbujanje okolju prijaznejše rabe tal, npr. z razvojem podnebju prijaznejših kmetijskih in gozdarskih praks ter povečanjem prepoznavnosti koristi lesnih proizvodov, ki lahko shranijo ogljik iz ozračja in nadomestijo ogljično intenzivne materiale.

[2] Register v EU ETS vključenih podjetij iz Slovenije (oz. seznam upravljavcev naprav z dovoljenji za izpuščanje toplogrednih plinov) je objavljen na spletni strani Agencije Republike Slovenija za okolje.

[3] Direktiva EU 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2018 o spremembi Direktive 2003/87/ES za krepitev stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb.

[4] Leta 2015 so npr. prilivi v proračun Republike Slovenije iz naslova prodaje emisijskih kuponov znašali 24,4 milijonov, leta 2018 pa okrog 62 milijonov EUR.

[5] Odločba 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (UL L št. 140 z dne 5. 6. 2009, stran 136).

[6] Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v državah članicah v obdobju 2021–2030 za trdno energetsko unijo in izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami.

[7] Regulation on the integration of land use, land use change and forestry (LULUCF) into the EU’s 2030 climate and energy framework

Za razliko od EU ETS sektorja, v katerem se zmanjšanje emisij ureja na ravni EU, so za opredelitev in izvajanje nacionalnih politik in ukrepov za omejitev emisij iz sektorjev, zajetih v Odločbi o delitvi prizadevanj, odgovorne države članice.  Slovenija je na vprašanje »kako« (bo dosegla svoje cilje do 2020) odgovorila s sprejetjem Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP-TGP-2020)[8]. V njem so nacionalni cilji prevedeni v sektorske cilje in ukrepe do 2020.

Vizija OPTGP:

Slovenija podpira mednarodno vizijo preprečiti nevarne posledice podnebnih sprememb in zadržati rast globalne temperature pod mejo 2 °C. Aktivno bo prispevala k uresničevanju te vizije s prehodom na gospodarstvo, katerega rast ne bo temeljila na povečani rabi naravnih virov in energije, ampak bo z učinkovitostjo in inovacijami zmanjševala emisije toplogrednih plinov, izboljševala konkurenčnost ter spodbujala rast in zaposlenost.

Pregled doseganja ciljev omejevanja emisij TGP, objavljen v letu 2019[9] kaže, da je Slovenija na dobri poti k doseganju nacionalnega cilja na področju zmanjševanja emisij iz ne-ETS sektorjev do leta 2020.

Doseganje zavezujočega cilja omejevanja emisij TGP v letu 2017 (vir: IJS CEU)

Napredek posameznih sektorjev oz. prispevki sektorjev k doseganju nacionalnega cilja se razlikujejo.

Emisije ne-ETS po sektorjih v obdobju 2005–2017 in ciljne vrednosti emisij (vir: Podnebno ogledalo 2019 – Poročilo za širšo javnost, IJS CEU)

Promet ostaja najpomembnejši sektor pri doseganju nacionalnega cilja, saj je tudi leta 2017 predstavljal več kot polovico vseh emisij v sektorju ne-ETS. Promet še naprej ostaja tudi edini sektor, v katerem so se emisije v obdobju 2005– 2017 povečale, in sicer za 25,5 %. 

Struktura emisij TGP po sektorjih ne-ETS v letu 2017 (vir: Podnebno ogledalo 2019, IJS CEU)

Cilj v zvezi z zmanjšanjem emisij ne-ETS v letu 2020 je za Slovenijo dosegljiv.

Na področju energetske učinkovitosti je doseganje cilja za leto 2020 ob nadaljevanju rasti rabe energije iz let 2016 in 2017 za 3,4 oz. 1,6 % vprašljivo. Najbolj kritično pa je doseganje cilja za obnovljive vire , ki je 25 % v končni rabi energije, saj je delež obnovljivih virov energije leta 2017 znašal le 21,5 %.

Vendar pa zaznani upadajoči trendi skupnih emisij še ne pomenijo njihovega dolgoročnega obvladovanja. Zaradi velikega deleža in variabilnosti emisij na področju prometa lahko doseganje zavezujočih nacionalnih ciljev resno ogrozi že kratkotrajna močnejša rast porabe goriv v tem sektorju.


[8] Dostopno prek: www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/zakonodaja/varstvo_okolja/operativni_programi/optgp2020.pdf.

[9] Letna podnebna ogledala s predstavitvijo glavnih ugotovitev spremljanja izvajanja ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP) so dostopna prek: https://www.podnebnapot2050.si/rezultati-slovenije/letno-podnebno-ogledalo/.


Usposabljanja za koordinatorje skupnostnih projektov

Na dejavnike uspeha skupnostnih projektov lahko gledamo tudi kot na potrebne kompetence koordinatorjev skupnostnih projektov. V Umanoteri in društvu Focus bomo zato z željo v lokalnih okoljih podpreti izvedbo projektov trajnostnega upravljanja z viri skupnosti, ki bodo prispevali k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov oz. blaženju podnebnih sprememb, izvedli tri usposabljanja za koordinatorje skupnostnih projektov.

Prvo usposabljanje se je z uvodno delavnico pričelo 9. decembra 2020, prek spletne aplikacije Zoom pa se ga je udeležilo 13 udeležencev.

Na uvodni delavnici smo predstavili:

  • koncept trajnostnega upravljanja z viri skupnosti in koristi,
  • primere dobrih praks SUŽV,
  • dejavnike uspeha skupnostnih projektov,
  • organizacijske in finančne modele SUŽV.

Vabilo s programom je dostopno tukaj. Daljše poročilo z delavnice najdete tukaj.


Izobraževanja za javne uslužbence

Javni uslužbenci s svojim delom krojijo politike in izvajajo aktivnosti, ki v veliki meri vplivajo na podnebne spremembe. Blaženje podnebnih sprememb zahteva celostni pristop in aktivacijo na vseh področjih, tudi in predvsem v javni upravi.

Zaenkrat smo v okviru projekta izvedli dve delavnici za javne uslužbence.

Prva delavnica za javne uslužbence z naslovom Varčevanje z energijo v javnih ustanovah je potekala 26. novembra 2019 v Ljubljani. Na njej smo predstavili:

  • pomembnost zmanjšanja rabe in učinkovite rabe energije,
  • primere iz prakse na lokalni in državni ravni,
  • učinkovita orodja in modele, ki delujejo v javni upravi,
  • kako izboljšati delovanje na področju energije znotraj javne ustanove,
  • akterje, ki lahko pomagajo pri uvajanju novosti in ukrepov v javni ustanovi.

Vabilo s programom je dostopno tukaj.

Druga delavnica za javne uslužbence z naslovom Trajnostna mobilnost v javni upravi je potekala 9. septembra 2020 v Ljubljani.

Tekom delavnice smo izpostavili:

Probleme, ki bi jih lahko rešili z mehkimi ukrepi:

  • Pomanjkanje varnih kolesarnic in prostorov za parkiranje koles v okolici javnih stavb
  • Upravljanje parkiranja znotraj organizacije (kdo je upravičen do parkiranja, namesto glede na položaj bi bilo bolje nameniti parkirišča glede na oddaljenost)
  • Neozaveščenost zaposlenih o pomenu trajnostne mobilnosti
  • Pomanjkanje pozitivnih spodbud (nagrade za kolesarjenje in pešačenje na delo)
  • Načini trajnostne mobilnosti še vedno niso privlačni (kolesarje še vedno vidimo kot posebneže, ne kot mainstream)
  • Neomogočanje dela od doma za velik del javne uprave (nizko zaupanje med zaposlenimi, čeprav infrastruktura obstaja iz časov zaprtja zaradi Covid-19 spomladi 2020)
  • NIJZ smernice delajo veliko škodo JPP, ki je že tako nepriljubljeno sredstvo premikanja

Probleme, ki bi jih lahko rešili z infrastrukturnimi ukrepi:

  • Slaba infrastruktura za kolesarje in pešce
  • Neučinkovit javni prevoz v Sloveniji
  • Preveč vlaganj v ceste, asfalt, namesto v trajnostno mobilnost, načrtovanje za avtomobile

Sistemske probleme:

  • Povračilo stroškov prevoza na delo, ki bi ga morali reševati na vladni ravni, ne posamezno ministrstvo
  • Nepovezanost ukrepov znotraj različnih ministrstev

Vabilo s programom je dostopno tukaj.

Manifest civilne družbe za razvoj Slovenije

.

Manifest civilne družbe za razvoj Slovenije z nadnaslovom Za družbo blaginje v trdni mreži življenja je odziv civilnodružbenih organizacij na aktualne družbene probleme. Namenjen je spodbujanju širše javne, politične in akademske razprave o prihodnjih potrebnih korakih v Sloveniji in preseganju vsiljenega enoumja razvojne paradigme neoliberalnega kapitalizma. Pri pripravi besedil za Manifest je sodelovalo 30 organizacij in strokovnjakov, ki delujejo na področjih sociale, varstva okolja, družboslovja in gospodarstva.

Manifest je pripravljen ob zavedanju odgovornosti naše generacije za preprečitev družbenega, ekološkega, gospodarskega in političnega zloma, ki ga lahko povzročijo prepletene krize zaradi spreminjanja podnebja, nasilnih konfliktov, prisilnih migracij, naraščajočih neenakosti, naraščajoče ksenofobije in finančne nestabilnosti, ter ob prepričanju, da imamo za to kot družba na voljo tehnologije, znanje in finančna sredstva, vendar pa je v družbi potrebno vzpostavili proces oblikovanja nove razvojne miselnosti, ki naj upošteva osnovne vrednote spoštovanja, pravičnosti, vzdržnosti, odgovornosti do prihodnjih generacij in globalne solidarnosti.

Izhodišča

V uvodnem delu Manifesta – preambuli so zapisana vsebinska izhodišča: manifest opozori na zavezanost Slovenije trajnostnemu razvoju, spoštovanju človekovih in znotraj njih socialnih pravic, upoštevanju biofizikalnih mej rasti gospodarstva, pa tudi preprečevanju korupcije, vključujočim političnim procesom ter globalni odgovornosti in solidarnosti. V nadaljevanju s podatki o stanju okolja in družbe opozori na žarišča problemov, ki bi jih javne politike morale nasloviti s ciljem okoljsko vzdržnega razvoja in povečanja socialne kohezije: nadpovprečno podnebno ranljivost Slovenije ter kritično stanje tal in kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane, uničevanja narave v imenu rasti materialne blaginje, naraščanje socialne neenakosti, hitro rastočo stopnjo revščine, privatizacijo in komercializacijo strateških skupnih dobrin, omejevanje pravic delavk in delavcev ter pomanjkanje družbene odgovornosti podjetij, naraščajoči delež atipičnih oblik zaposlitev in dela ter šolski sistem, ki premalo goji kritično mišljenje, domišljijo, ustvarjalnost in večperspektivnost. Preambula se zaključi s kritičnim pogledom na družbeno-politično stanje v Sloveniji: usmerjenost javnih politik v rast BDP in konkurenčnost, podrejenost socialnih politik uravnoteženju javnih financ na račun najbolj ranljivih skupin v družbi, fleksibilizacijo trga dela, netransparentnost delovanja oblasti in zaskrbljujočo stopnjo korupcije. Na koncu, vendar nikakor ne najmanj pomembno, je v preambuli izraženo ogorčenje in zaskrbljenost, ker smo bili pri soočenju s povečanim prehodom beguncev namesto govorice globalne solidarnosti priča eksploziji sovražnega govora, vlada pa je s konsistentno uporabo varnostnega diskurza okrepila že tako latentne pogoje za razraščanje ksenofobije ter se odpovedala pristopu odgovornosti, varstva človekovih pravic in globalne solidarnosti.

Rešitve

Avtorji manifesta si ne delajo utvar, da so rešitve prepoznanih družbenih problemov enostavne. Osvetlijo ključna področja, ki jih je potrebno v družbi (ponovno) poudariti oziroma se moramo o njih več pogovarjati: osnovne vrednote, človekove pravice in tudi pravice narave, odprto družbo, demokracijo, integriteto oblasti, javno dobro, socialno varnost, kazalnike blaginje, vključujoče razvojno načrtovanje, javne finance, vzdržno gospodarstvo ter odprtost in globalno odgovornost družbe. Opozorijo tudi na vlogo kulture in pomen zdravja.

Tem sledijo opisi specifičnih rešitev na izbranih področjih (demokratizacija, delo, reforma proračuna, energetika, mobilnost, hrana, stanovanjska politika, gospodarstvo, znanje, migracije) in korakov za njihovo doseganje.

Manifest nima ambicije biti celovita razvojna strategija oziroma program, pač pa je njegov namen opozoriti na sistemske probleme in deviacije, ki državi Sloveniji preprečujejo, da bi v polnosti izkoristila svoje razvojne potenciale, njenim prebivalcem pa zmanjšujejo blaginjo in postavljajo pod vprašaj njeno trajnost.

Dokumenti

> Manifest civilne družbe za razvoj Slovenije

> Povzetek Manifesta

Razprava V času pred volitvami: pogovarjajmo se o družbeno relevantnih temah

(17. april 2018)

Poročilo razprave >> tukaj

vabilo, fotografije z dogodka

 

Vsebina

 

Pri pripravi Manifesta so sodelovali:

dr. Alenka Gril

Brez izgovora Slovenija

CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp

Društvo Asociacija

Društvo Humanitas – center za globalno učenje in sodelovanje

Društvo Mariborska kolesarka mreža

Društvo OVCA – Društvo za osveščanje in varstvo – center antidiskriminacije

Ekvilib Inštitut

EnaBanda – Društvo za kulturne in raziskovalne dejavnosti

Focus, društvo za sonaraven razvoj

Greenpeace v Sloveniji

Iniciativa mestni zbor – samoorganizirane četrtne in krajevne skupnosti Maribora

IPoP – Inštitut za politike prostora

Inštitut za trajnostni razvoj

dr. Luka Omladič

dr. Nevenka Bogataj

Podjetna skupnost KNOF Posavje

Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC

Sindikat Mladi plus

Sindikat prekarcev

Sloga platforma

dr. Srečo Dragoš

Študentska Iskra

Študijski center za industrijsko demokracijo

Transparency International Slovenia – Društvo Integriteta

Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj

dr. Vesna Leskošek

Zadruga Zadrugator, za zagotavljanje ugodnih in kakovostnih bivanjskih pogojev

Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje

 

 

Manifest civilne družbe za razvoj Slovenije

Usposabljanje in izobraževanje

Umanotera že vrsto let izvaja delavnice za mlade, podjetja, občine, nevladne organizacije, mentorje, na katerih izpostavljamo izzive sodobnega sveta in skupaj iščemo rešitve zanje. Udeležence na delavnicah aktivno vključujemo, jih spodbujamo h kritičnemu razmišljanju ter jim skozi interaktiven proces predstavimo orodja za nadaljnje raziskovanje obravnavane teme.

Spodaj je navedenih nekaj osnovnih delavnic, ki pa jih lahko prilagodimo tudi na potrebe vaše skupine (časovne omejitve, število udeležencev, vsebina …).

Cena, ki je navedena brez DDV, je okvirna, za več informacij pa se obrnite na info@umanotera.org ali 01 439 7100.

 

 

Zelena delovna mesta

Delavnica se osredotoča na zelena delovna mesta v Sloveniji – katera so, zakaj so pomembna in kakšne so priložnosti, ki iz njih izvirajo. Z udeleženci uvodoma razmišljamo o tem, kaj zelena delovna mesta so in kaj niso. Na najbolj perspektivnih področjih, kjer se lahko v Sloveniji razvije največ zelenih delovnih mest (trajnostni turizem, gozdno-lesna veriga, ekološko kmetijstvo, učinkovita raba in obnovljivi viri energije, ravnanje z odpadki in socialno podjetništvo), spoznamo uspešne zgodbe lokalnih skupnosti, podjetij in kmetij. V drugem delu skupaj z udeleženci v interaktivnem procesu iščemo naravne, človeške in ostale lokalne vire ter identificiramo zelena delovna mesta, ki iz njih izhajajo. Udeležence spodbudimo k razmisleku o svojem idealnem zelenem delovnem mestu, ki izhaja iz njihovega notranjega ognja ter obenem prispeva k družbeni pravičnosti in zmanjšanju negativnih vplivov na okolje.

  • Primerno za: skupine od 14. leta starosti ter učitelje, mentorje, občine, razvojne agencije
  • Pripomočki: projektor in računalnik, papir in svinčniki, table, papir, post-it listki, flomastri
  • Priporočeno število sodelujočih: do 40
  • Okvirna cena: 150 EUR + potni stroški (kilometrina)
  • Trajanje: 2 šolski uri

 

Podnebje nas vse povezuje

Delavnica vsebuje interaktivno predavanje o podnebnih spremembah in trajnostnem razvoju ter razpravo, ki spodbuja udeležence k razmisleku ter bolj okoljsko in družbeno odgovornemu delovanju. V vizualno bogati predstavitvi udeleženci spoznajo pojav globalnega segrevanja in vpliv podnebnih sprememb na naravno in družbeno okolje ter naša življenja. Udeleženci spoznajo posledice podnebnih sprememb, kot so ekstremni vremenski pojavi (močna neurja, vročinski valovi, poplave), okoljski begunci, pomanjkanje vode ter zmanjšanje rastlinskih in živalskih vrst. V drugem delu se z udeleženci osredotočamo na rešitve – spoznamo dobre prakse in se vprašamo, kaj lahko naredimo kot aktivni posamezniki in kot skupnost.

  • Primerno za: mlade od 14. leta starosti, učitelje, mentorje
  • Pripomočki: projektor in računalnik
  • Priporočeno število sodelujočih: do 60
  • Okvirna cena: 150 EUR + potni stroški (kilometrina)
  • Trajanje: 2 šolski uri

 

Spoznaj svoj življenjski slog na primeru življenjskega cikla mobilnega telefona

Z udeleženci razmišljamo o posledicah potrošniških praks v ekonomsko močnih državah na stanje okolja in življenje ljudi v ekonomsko šibkejših državah. Interaktivna delavnica je zasnovana na primeru življenjskega cikla mobilnega oziroma pametnega telefona – od pridobivanja surovin, izdelave, uporabe, do odlaganja oziroma reciklaže. V posameznih etapah delavnice se udeleženci spoznajo z ekonomskimi, družbenimi in okoljskimi posledicami izčrpavanja naravnih virov (surovin), delovnimi pogoji v ekonomsko manj razvitih državah, delavskimi pravicami, vplivom pametnih telefonov na medosebne odnose (predvsem med mladimi) ter problemom odpadkov v potrošniški družbi. V vsaki etapi se vprašamo: kaj lahko mi naredimo (kot odgovorni potrošniki) in podamo predloge za odgovornejše ravnanje.

  • Primerno za: mlade od 12. leta starosti, učitelje, mentorje
  • Pripomočki: projektor in računalnik, papir in svinčniki, table, papir, post-it listki, flomastri
  • Priporočeno število sodelujočih: do 40
  • Okvirna cena: 150 EUR + potni stroški (kilometrina)
  • Trajanje: 2 šolski uri

 

Spoznaj svoj življenjski slog na primeru tekstila

Z udeleženci razmišljamo o posledicah potrošniških praks v ekonomsko močnih državah na stanje okolja in življenje ljudi v ekonomsko šibkejših državah. Interaktivna delavnica je zasnovana na primeru tekstila – od proizvajanja bombaža, izdelave, uporabe, do odlaganja oziroma reciklaže. V posameznih etapah delavnice se udeleženci spoznajo z ekonomskimi, družbenimi in okoljskimi posledicami pridobivanja osnovne surovine, delovnimi pogoji v ekonomsko manj razvitih državah, delavskimi pravicami, marketinških trikih in vplivom tekstilne industrije na odnose med mladimi ter problemom odpadkov v potrošniški družbi. V vsaki etapi se vprašamo: kaj lahko mi naredimo (kot odgovorni potrošniki) in podamo predloge za odgovornejše ravnanje.

  • Primerno za: mlade od 12. leta starosti, učitelje, mentorje
  • Pripomočki: projektor in računalnik, papir in svinčniki, table, papir, post-it listki, flomastri
  • Priporočeno število sodelujočih: do 40
  • Okvirna cena: 150 EUR + potni stroški (kilometrina)
  • Trajanje: 2 šolski uri

 

Spoznaj svoj življenjski slog na primeru vode kot skupne dobrine

Z udeleženci razmišljamo o posledicah potrošniških praks v ekonomsko močnih državah na stanje okolja in življenje ljudi v ekonomsko šibkejših državah. Interaktivna delavnica je zasnovana na primeru vode – dostop do vodnih virov in njihov pomen, nevidna voda, proizvodnja dobrin in poraba vode (vodni odtis), neenak dostop do vode po svetu, voda kot tržno blago ali človekova pravica. Z delavnico želimo okrepiti zavedanje o vseobči funkciji vode kot dragocenega vira v našem vsakdanjem življenju. V vsaki etapi se vprašamo: kaj lahko mi naredimo (kot odgovorni potrošniki) in podamo predloge za odgovornejše ravnanje.

  • Primerno za: mlade od 12. leta starosti, učitelje, mentorje
  • Pripomočki: projektor in računalnik, papir in svinčniki, table, papir, post-it listki, flomastri
  • Priporočeno število sodelujočih: do 40
  • Okvirna cena: 150 EUR + potni stroški (kilometrina)
  • Trajanje: 2 šolski uri

 

Kakšen turizem si želimo v naši lokalni skupnosti?

Glavni namen delavnice je spodbujanje razprave o željah in potrebah lokalne skupnosti za razvoj turizma ter izbor želenega tipa turizma in turistične ponudbe. Na delavnici v spodbudnem in ustvarjalnem okolju odkrivamo vire in potenciale za razvoj turizma, ki obstajajo v občini; spoznavamo uspešne domače in tuje prakse na področju turizma, ki so usmerjene v ustvarjanje trajnih koristi za lokalno in širšo skupnost; na vključujoč način iščemo priložnosti in oblikujemo usmeritve za aktivnosti deležnikov pri spodbujanju razvoja turizma. Koncept delavnice se prilagaja trenutnemu stanju ključnih procesov, ki se odvijajo v občini.

  • Primerno za: občine in občinske javne zavode, krajevne skupnosti in druge oblike organiziranja lokalnih skupnosti,  razvojne agencije, strokovne inštitucije, civilnodružbene organizacije, civilne iniciative, občane in  vse, ki so zainteresirani za razvoj trajnostnega turizma v lokalnem okolju ali regiji
  • Pripomočki: projektor in računalnik, papir in svinčniki, table, papir, post-it listki, flomastri
  • Priporočeno število sodelujočih: do 50
  • Trajanje: priporočljivi sta 2 delavnici po 4 ure
  • Okvirna cena: po dogovoru (glede na trajanje)


Trajnostni dogodki

Delavnica je namenjena vsem, ki prirejajo dogodke (športne, kulturne, kongresne) različnih velikosti: posameznikom, društvom, zvezam, organizacijam ali podjetjem. Delavnica obravnava glavne vplive dogodkov na okolje in družbo, pregled definicije in dobrih praks ter menedžment, izvedbo in komuniciranje trajnostnega dogodka. Metodologija: Čista zmaga.

  • Primerno za: predstavnike NVO, podjetij in organizacij ter javne uprave, posameznikom
  • Pripomočki: projektor in računalnik, table, papir, post-it listki, flomastri
  • Priporočeno število sodelujočih: do 60
  • Okvirna cena: 150 EUR + potni stroški (kilometrina)
  • Trajanje: najmanj 120 minut

 

Zelena pisarnasvetovanje pri uvajanju zelene pisarne v podjetja in organizacije

Predstavitev načel zelene pisarne, mentoriranje vodje zelene pisarne, pregled okoljskih vplivov pisarniške dejavnosti, načrtovanje ukrepov za njihovo zmanjšanje, spremljanje učinkov, komuniciranje zelene pisarne. Metodologija: European Green Office.

  • Primerno za: predstavnike podjetij in organizacij
  • Pripomočki: projektor in računalnik
  • Priporočeno število sodelujočih: do 60
  • Okvirna cena za predstavitev načel zelene pisarne: 150 EUR + potni stroški (kilometrina)
    (Okvirna cena za svetovanje: po dogovoru)
  • Trajanje: najmanj 60 minut

 

Nevladne organizacije Umanotera, Buna, Smetumet in Humanitas smo pripravile skupni katalog Delavnice za sole.

Ogljični odtis

Kaj je ogljični odtis?

Izraz ogljični odtis (angleško »carbon footprint«) uporabljamo za ponazoritev količine izpustov ogljikovega dioksida (CO2) in drugih toplogrednih plinov (TGP), za katero sta odgovorna posameznik ali podjetje oziroma organizacija. Ogljični odtis torej lahko izračunamo za dejavnost, dogodek in izdelke ter posameznike (kalkulator za izračun ogljičnega odtisa za posameznike tukaj).

Ogljični odtis je merilo vplivanja na podnebne spremembe. Merimo ga v tonah ekvivalenta CO2 (t CO2e).

Zakaj izračunati ogljični odtis?

Podjetja oz. organizacije se za izračun ogljičnega odtisa najpogosteje odločajo zaradi naslednjih razlogov:

          • z izpusti želijo natančneje in bolje upravljati – načrtovati ukrepe za zmanjšanje izpustov in stroškov;
          • želijo se primerjati s podjetji oz. organizacijami v svojem sektorju oz. panogi;
          • izračun ogljičnega odtisa potrebujejo za poročanje tretjim osebam;
          • želijo se izogniti tveganjem zaradi cene fosilnih goriv in ogljika;
          • izračun ogljičnega odtisa uporabljajo kot sredstvo za komuniciranje na trgu.

V Umanoteri poudarjamo, da je izračun ogljičnega odtisa zgolj začetek. Dejanski namen izračuna je, da podjetje oz. organizacija prepozna področja svoje dejavnosti, ki povzročajo največ izpustov TGP. To omogoča načrtovanje prioritetnih korakov za doseganje največjih učinkov pri povečanju energetske učinkovitosti in zmanjšanju škodljivih vplivov na okolje. Računanje ogljičnega odtisa je smiselno samo, če mu sledi zavezanost in delovanje za zmanjševanje izpustov in izboljšanje učinkovitosti. Izračun ogljičnega odtisa je lahko koristen pripomoček za vzpostavljanje celovitega sistema okoljskega upravljanja organizacije.

Kje lahko izvem več?

          • Kako so to naredili drugi? Nekaj primerov izračunov ogljičnega odtisa za podjetja, izdelke in dogodke iz Slovenije in Velike Britanije.
          • Protokol za toplogredne pline (angleško »The Greenhouse Gas Protocol«) je najbolj razširjeno mednarodno orodje za merjenje, poročanje in upravljanje z emisijamiTGP. . Na spletni strani ghgprotocol.org so objavljene metodologije za izračun ogljičnega odtisa podjetja, življenjskega cikla produkta, vrednostne verige podjetja, mesta, projekta ipd.  Od leta 2001 ga razvijata World Resources Institute in World Business Council for Sustainable Development
          • ISO 14064: Mednarodni standard za poročanje o emisijah za podjetja. Zgrajen je na načelih, ki so zasnovana v Protokolu za toplogredne pline. Več informacij na spletni strani iso.org.
          • PAS 2060: Izhaja iz protokola za toplogredne pline in je procesni standard, ki določa izkazovanje ogljične nevtralnosti. Več o standardu PAS 2060 tukaj.
          • PAS 2050: Edini veljavni mednarodni standard za izdelke in storitve v EU, ki vključuje tudi zunanjo presojo. Več o standardu PAS 2050 tukaj.
          • Pilotni projekt Evropske komisije za pripravo metodologije  za določanje okoljskega odtisa.
          • Faktorji emisijske konverzije omogočajo preračun vhodnega podatka o porabljeni energiji (v kWh oziroma prostornini ali masi energenta) v količino emisij TGP. Za Združeno kraljestvo te faktorje objavlja Defra, lahko jih dobite tudi pri organizaciji Carbon Trust.

Dejavnosti Umanotere na področju ogljičnega odtisa

Leta 2007 smo prvi v Sloveniji izdelali spletni kalkulator za izračun ogljičnega odtisa za posameznike. Umanotera je v Slovenijo pripeljala slovenski izraz ogljični odtis kot prevod angleškega »carbon footprint«. Leta 2008 smo namreč med strokovnjaki na tem področju, nevladnimi organizacijami, novinarji, prevajalci, lektorji, študenti in drugimi izvedli anketo o slovenskih ustreznicah angleških besednih zvez, povezanih z besedo “carbon”. Po posvetu smo se odločili za naslednje prevode:

          • Carbon Footprint – ogljični odtis
          • Carbon Neutral – ogljično nevtralen
          • Carbon Offset – ogljična izravnava
          • Low-Carbon Society – nizkoogljična družba

Leta 2009 je Umanotera izdala dve publikaciji:

V obdobju 2008-2014 smo pripravili izračune ogljičnih odtisov naslednjih organizacij in podjetij:

          • Skupina Futura
          • Vibacom
          • Medium
          • Umanotera
          • Mestna občina Ljubljana (vsi oddelki mestne uprave)
          • Ministrstvo za zunanje zadeve (matično ministrstvo in 11 predstavništev RS v tujini)
          • COVEVO
          • Microsoft Slovenija
          • Služba vlade za razvoj in evropske zadeve
          • Urad vlade za komuniciranje
          • Kabinet predsednika vlade RS
          • Ameriško veleposlaništvo v Ljubljani
          • Občina Kamnik
          • Siemens Ljubljana
          • Kompas Design
          • Občina Selnica ob Dravi
          • Elektro Maribor
          • Bunker
          • Zavarovalnica Triglav

V letih 2009 in 2010 je Umanotera izvedla štiri enodnevne uvodne seminarje o ogljičnem odtisu za organizacije in v sodelovanju s Službo Vlade RS za podnebne spremembe in Britanskim veleposlaništvom organizirala prvo konferenco o ogljičnem odtisu v Sloveniji (glej harmoniko spodaj), ki ji je v letu 2011 sledila konferenca o izračunavanju, zmanjševanju in komuniciranju ogljičnega odtisa v dobavni verigi.

V letu 2010 je Umanotera pripravila strokovne podlage za osnutek Zakona o podnebnih spremembah in Uredbe o ogljičnem odtisu.

Za informacije pokličite pisarno Umanotere na 01 439 71 00 ali pišite na info@umanotera.org.

2. nacionalna strokovna konferenca Ogljični odtis kot merilo uspešnosti: Ogljični odtis v dobavni verigi, izračunavanje, zmanjševanje in komuniciranje.

Udeleženci 2. nacionalne strokovne konference Ogljični odtis kot merilo uspešnosti, ki se je odvila 17. novembra, so spoznali aktualne zakonodajne ureditve v zvezi z ogljičnim odtisom v Sloveniji in Evropski uniji, konferenca je ogljični odtis predstavila kot del strateškega mangementa v podjetjih – ogljični odtis v dobavni verigi, spregovorila je tudi o razlogih in glavnih dilemah pri poročanju in komuniciranju zmanjševanja ogljičnega odtisa.

Konference so se udeležili vodilni delavci, ki so odgovorni za strateške vidike trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti, energetske in okoljske menedžerje, vodje sistemov kakovosti, vodje komuniciranja in drugi strokovnjaki s področja trajnostnega razvoja iz podjetij in javne uprave. 

Da bi prispevali svoj delež k boju proti podnebnim spremembam, se je za izravnavo izpustov toplogrednih plinov konference Umanotera povezala z organizacijo ClimateCare. Climate Care bo financiral projekte po svetu, ki znižujejo izpuste prek energetske učinkovitosti ali obnovljivih virov energije, in s tem v našem imenu prispeval z zniževanju globalnih emisij.

Razprave

Trendi glede ogljičnega odtisa v EU ter poenotenje metodologij izračunov ogljičnega odtisa v EU, Michele Galatola, Direktorat za okolje, Evropska komisija (videokonferenca v angleškem jeziku brez prevoda)

Podnebna politika in zakonodajni okvirji za ogljični odtis v Sloveniji, Jernej Stritih, Služba Vlade RS za podnebne spremembe

GHG Protokol: novi standard za dobavne verige in dobre prakse v javni upravi v ZDA, Cynthia Cummis, Mary Sotos, GHG Protocol pri World Resources Institute (videokonferenca v angleškem jeziku brez prevoda). Prezentacija Cynthie Cummis, prezentacija Mary Sotos.

Ogljični odtis v dobavni verigi, Gregor Pečnik, Best Foot Forward, Velika Britanija

Komuniciranje ogljičnega odtisa, Karmen Kogoj Ogris, Umanotera

Projekt Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, Vida Ogorelec, Umanotera

Z analizo evalvacijskih vprašalnikov smo ugotavljali zadovoljstvo udeležencev z izvedeno konferenco. Ker na Umanoteri neprestano težimo h kakovosti našega delovanja in storitev nam bodo rezultati analize v pomoč pri organizaciji naslednjih dogodkov.

Ozadje

Ogljični odtis ni samo ocena stanja oziroma merjenje izpustov toplogrednih plinov podjetja in poročanje o meritvah, postavljen mora biti v širši, strateški okvir delovanja podjetja. Če želimo ogljični odtis zmanjšati, ga moramo predvsem razumeti in pravilno uporabljati. Zato je nujen vpogled tudi v dobavno verigo navzdol in navzgor.

Letos jeseni je pobuda Greenhouse Gas Protocol izdala dva nova, dolgo pričakovana standarda za izračun ogljičnega odtisa za izdelke, storitve in dobavne verige (GHG Protocol Standards for Product and Value Chain GHG assessments), British Standards Institution (BSI) pa je izdal revidirano verzijo standarda PAS 2050:2011. Evropska komisija je izdala osnutek poenotene metodologije EU za izračun okoljskega in ogljičnega odtisa. Objavljene so tudi prve informacije o francoskem nacionalnem eksperimentu za okoljsko označevanje, vključno s praktičnimi pristopi za komuniciranje.

Glede na dinamiko na področju razvoja standardov in izračunavanja ogljičnega odtisa v zadnjem letu je vse bolj jasno, da mora biti ogljični odtis vpet v vse poslovne procese. Tako je v pomoč vodstvu pri sprejemanju poslovnih odločitev in ga lahko podjetje tudi uspešno komunicira – poslovnim partnerjem, dobaviteljem, strankam in drugim deležnikom. Na ta način podjetje bolje obvladuje svoje stroške in tveganja ter krepi svoj položaj na trgu in družbeni ugled.

Umanotera je novembra 2010 organizirala prvo strokovno konferenco z naslovom Ogljični odtis kot merilo uspešnosti, kjer se je zbralo okoli 100 udeležencev iz gospodarstva, javne uprave, ministrstev, izobraževalnih ustanov, občin, ipd. Udeleženci konference so se seznanili z načrti Evropske komisije na področju zakonodajnega urejanja ogljičnega odtisa, osnutkom slovenskega podnebnega zakona, dobrimi praksami na področju izračuna ogljičnega odtisa ter z dilemami in izzivi prihodnosti. Evalvacija in odziv na lansko konferenco ter vedno večja dinamika uporabe ogljičnega odtisa v mednarodnem prostoru dokazujeta, da se ogljičnemu odtisu kot enemu izmed orodij za ocenjevanje količine toplogrednih plinov izdelka ali organizacije v prihodnje zagotovo ne bomo mogli izogniti.

Več o ogljičnem odtisu izveste tukaj.

2. nacionalno konferenco Ogljični odtis kot merilo uspešnosti je izvedla Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, v sodelovanju s Službo Vlade RS za podnebne sprememembe, Britanskim veleposlaništvom v Ljubljani in Ameriškim veleposlaništvom v Ljubljani.

spvs.jpgBE.jpg US_EMBASSY.jpg

Medijski sponzor

energetika.jpg

Na konferenci Ogljični odtis kot merilo uspešnosti se je 16. novembra v Grand hotelu Union Business v Ljubljani zbralo okoli 100 udeležencev iz gospodarstva, javne uprave, ministrstev, izobraževalnih ustanov, občin, ipd. V prvem plenarnem delu so razpravljalci predstavili načrte Evropske unije na področju zakonodajnega urejanja ogljičnega odtisa, osnutek slovenskega podnebnega zakona, dobre prakse na področju izračuna ogljičnega odtisa ter dileme in izzive prihodnosti.

Razpravljalci v dopoldanskem delu:

Pavel Misiga, Direktorat za okolje, Evropska komisija: Poenotenje metodologij izračunov ogljičnega odtisa v EU

Jernej Stritih, Služba Vlade za podnebne spremembe: Podnebna politika in zakonodajni okvirji za ogljični odtis v Sloveniji

Špela Kern, Umanotera: Standardi za ogljični odtis organizacij, izdelkov in storitev ter ogljično nevtralnost

Vida Ogorelec, Umanotera: Senčna cena ogljika in ogljična izravnava-dileme in izzivi

Gregor Pečnik, Best Foot Forward, Velika Britanija: Ogljični odtis v praksi v Veliki Britaniji

Polona Briški, Trimo Trebnje: CO2 odtis proizvodov Trimo Trebnje

V popoldanskih delavnicah so se udeleženci  strinjali, da je nujno pravo ravnovesje med zakonodajno regulativo in tržnimi zahtevami. Večina se jih je zavzela, naj bo izračun ogljičnega odtisa prostovoljen, poudarili so tudi potrebo po poenotenju standardov in metodologij  ter vzpostavitev enotne uradne baze podatkov, iz katere bo moč črpati podatke, potrebne za izračun ogljičnega odtisa.

Udeležence smo povprašali tudi za mnenje – evalvacijo konference in pripravili analizo odgovorov.

Prispevek Studia 12.

Ozadje:

Ogljični odtis (carbon footprint) je merilo za vpliv na okolje, ki ga imajo človekove aktivnosti, pri katerih prihaja do emisij toplogrednih plinov. Izražen je v tonah CO2 in je uporaben za določanje vpliva na podnebne spremembe posameznikov, organizacij ali držav. Za podjetje oz. organizacijo je izračun ogljičnega odtisa začetek upravljanja z energetsko učinkovitostjo in vplivi na okolje. Dejanski namen ugotavljanje ogljičnega odtisa je, da organizacija razpozna področja svoje dejavnosti, ki so najbolj energetsko potratna in okolju škodljiva in potem načrtuje prioritetne korake za doseganje največjih učinkov pri povečanje energetske učinkovitosti in zmanjšanju škodljivih vplivov na okolje. Ogljični odtis je ključni element vsakega celovitega sistema upravljanja z vplivi na okolje: omogoča spremljanje napredka in primerjave znotraj primerljivih dejavnosti in »benchmarking«.

Da bi prispevala svoj delež k boju proti podnebnim spremembam, se je za izravnavo izpustov toplogrednih plinov konference Umanotera povezala z organizacijo ClimateCare. Climate Care bo financiral projekte po svetu, ki znižujejo izpuste prek energetske učinkovitosti ali obnovljivih virov energije, in s tem v našem imenu prispeval z zniževanju globalnih emisij.

Več na http://www.jpmorganclimatecare.com/

Več o terminologiji – prevajanju “carbon footprint.”

Več v publikacijah Ogljični odtis – uvod za podjetja in organizacije ter Ogljični odtis – primeri iz prakse.
O ogljičnem odtisu piše tudi Guardian.

Izvajalec konference:

Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, ustanova
p.p. 4440, 1000 Ljubljana, www.umanotera.org

Partnerja:

Služba Vlade RS za podnebne spremembe

Britansko veleposlaništvo v Ljubljani

Sponzor:   

Xerox Slovenija, d.o.o., www.xerox.com         

Medium, d.o.o., www.medium.si 

Donator telekonference z Brusljem je bil Telekom Slovenije d.d.

  
Medijski partner:

Energetika.net

Trgovanje s prihodnostjo

Želite vedeti vse in še več o sporazumih TTIP, CETA ali TISA? Projekt Trgovanje s prihodnostjo je namenjen obveščanju in ozaveščanju javnosti o nevarnostih in posledicah sporazumov o prosti trgovini, ki jih EU sklepa s preostalimi državami sveta. Ti se vse bolj odmikajo od tradicionalnih pristopov v liberalizaciji mednarodne trgovine, saj se sporazumi »nove generacije« posvečajo predvsem odpravi t.i. »ne-tarifnih« ovir, pravicam intelektualne lastnine, varovanju naložb ter liberalizaciji javnih naročil. Med najbolj prepoznavnimi sporazumi »nove generacije« so predvsem TTIP (EU – ZDA), CETA (EU – Kanada) in TISA (multilateralni sporazum), EU pa se pogaja o številnih drugih.

Več informacij o specifičnih vsebinah sporazuma TTIP je na voljo v informativnih biltenih, aktualne vsebine, povezane s projektom Trgovanje s prihodnostjo, pa so na voljo spodaj. Za podrobnosti, vprašanja in ostale informacije nam lahko pišete na info@umanotera.org.

Poziv glede sporazuma o zaščiti naložb med EU in Republiko Singapur

(11. 10. 2018)

Umanotera in Zveza potrošnikov Slovenije sta na članice in člane Odbora za zadeve EU naslovili poziv, naj ne potrdijo sporazuma o zaščiti naložb med EU in Republiko Singapur. Sporazum vsebuje sistem reševanja sporov ICS, ki ga je Slovenija v preteklosti večkrat zavrnila, prav tako pa Sodišče EU preverja, ali je sistem skladen s pravom EU.

Celoten poziv je na voljo na tej povezavi.

Ali bodo stranke glasovale za sporazum CETA in podprle Multilateralno naložbeno sodišče?

(31. 5. 2018)

Stranke, ki se na letošnjih volitvah potegujejo za vstop v parlament, smo povprašali, kako bodo glasovale, ko bodo na dnevni red za glasovanje prišli zakon o ratifikaciji sporazuma o prosti trgovini med EU in Kanado (t.i. CETA) in o morebitni ustanovitvi Multilateralnega naložbenega sodišča MIC. Njihove odgovore lahko preberete tukaj.

Umanotera se je pridružila pozivu k zaščiti gozdov v sporazumu EU – MERCOSUR

(24. 4. 2018)

Umanotera se je pridružila pozivu številnih nevladnih organizacij glede sporazuma o prosti trgovini med EU in MERCOSUR-jem, ki smo ga naslovili na evropsko komisarko za trgovino Malmstromovo.

V pismu organizacije opozarjamo, da je presoja vplivov sporazuma pokazala na številne negativne posledice sporazuma, kot so koncentracija lastništva zemljišč in izrivanje malih kmetij, dodatno krčenje gozdov za potrebe kmetijske pridelave in izguba življenjskega prostora domorodnih prebivalcev ter večja izguba biodiverzitete na globalni ravni zaradi povečane kmetijske proizvodnje.  Več …


Začetek konca mehanizma ISDS

(6. 3. 2018)

Evropsko Sodišče je v primeru Achmea proti Slovaški 6. marca sprejelo zgodovinsko odločitev. V sodbi je Sodišče razsodilo, da mehanizem ISDS v bilateralnih naložbenih sporazumih, ki so sklenjeni med članicami EU, ni v skladu s pravnim redom EU. Praktične posledice Sodbe je v tem trenutku težko z gotovostjo napovedovati, a jasno je, da je to začetek konca mehanizma ISDS v EU. Članice imajo danes sklenjenih skoraj 200 takšnih sporazumov in od tega jih je 20 sklenila tudi Slovenija. Te sporazume bodo članice sedaj morale ukiniti ali pa iz njih črtati člene glede arbitraže oz. mehanizma ISDS.  Utemeljitev sodbe pa nakazuje, da bi Sodišče lahko prišlo do podobnega sklepa tudi v primeru sodobnejših izpeljank mehanizma ISDS, sistema ICS v sporazumu CETA in projekta multilateralnega naložbenega sodišča, ki je šele na začetku poti. Ali je ICS skladen s pravnim redom EU, bo Sodišče še razsojalo na podlagi prošnje Belgije, v ta postopek pa se je vključila tudi Slovenija. Če tudi v tem primeru Sodišče razsodi, kot je razsodilo v primeru ISDS, bo to pomenilo veliko zmago za okolje, potrošnika in delavke ter delavce. Držimo pesti!

Nekaj odzivov na razsodbo (v angleškem jeziku):

DON’T LEAD WITH YOUR CHIN! IF MEMBER STATES CONTINUE WITH THE RATIFICATION OF CETA, THEY VIOLATE EUROPEAN UNION LAW

The CJEU ruling in Achmea: Death Sentence for Autonomous Investment Protection Tribunals

EU court rules against tribunals settling intra-EU disputes


Odbor za gospodarstvo in Odbor za zadeve EU o mandatu za Multilateralno naložbeno sodišče (MIC)

(13. 3. 2018)

Evropska Komisija nadaljuje s prakso priprave trgovinske politike in sporazumov za zaprtimi vrati, četudi je še pred meseci obljubljala popolno transparentnost. Tokrat je Komisija državam članicam v potrditev poslala mandat za pričetek pogajanj o ustanovitvi Multilateralnega naložbenega sodišča. Gre za nov predlog reševanja sporov med korporacijami in državo, ki temelji na osnovi mehanizma ISDS in je na las podoben sistemu ICS. Glede slednjega je Belgija že zaprosila Sodišče EU, naj preveri, ali je sploh skladen s pravnim redom EU. A Komisije to navkljub temu ni zaustavilo in slovenski poslanci so prav tako za zaprtimi vrati 12. in 16. marca razpravljali o podelitvi mandata, pri čemer so dodali svojevrsten rekord, saj so o tem odločali dobesedno iz danes na jutri. Na članice in člane obeh odborov smo naslovili pobudo, naj o podelitvi mandata ne razpravljajo oz. ga ne podelijo, dokler ne bodo jasne vse posledice odločitve Sodišča EU, da mehanizem ISDS v sporazumih med članicami EU ni v skladu s Pogodbami EU. Utemeljitev sodbe namreč nakazuje, da bi tudi v primeru MIC ali ICS Sodišče prišlo do podobne odločitve. Sočasno pa smo medijem posredovali tudi sporočilo za javnost, ki ga najdete tukaj. Kakšen je epilog razprave in morebitnega glasovanja na obeh Odborih, ni znano, saj je ta potekala pod oznako »zaprto za javnost«.

Posvet “progresivni” sporazumi ali kako ugrabiti državo

(27. 10. 2017)

V sodelovanju s sindikatom Mladi plus smo organizirali posvet o aktualnih sporazumih o prosti trgovini in projektu ustanovitve Multilateralnega naložbenega sodišča (MIC). Stuart Trew (Canadian centre for policy alternatives) je v svoji predstaviti poudaril, da sporazumi za multinacionalna podjetja prinašajo udobno in profitabilno okolje brez tveganj na račun ljudi, ki se zaradi sporazumov znajdejo v nestabilnem in prekarnem življenju. Pia Eberhardt (Corporate Europe Observatory) je opozorila, da projekt Multilateralnega naložbenega sodišča pomeni institucionalizacijo zgrešenega sistema, ki temelji na mehanizmu ISDS in bo še naprej omogočal nedopustne tožbe korporacij proti državam. Max Bank (Lobbycontrol) je poudaril, da bo vloga nacionalnih parlamentov v snovanju zakonodaje, zaradi poglavij o regulatornem sodelovanju, ki jih Evropska komisija sistematično vnaša v vse sodobne sporazume, oslabljena.

Podrobnosti so na voljo v predstavitvah govorcev na spodnjih povezavah:

Stuart Trew: Pasti proste trgovine

Pia Eberhardt: ISDS za vedno in povsod

Max Bank: Ograjevanje demokracije

Fotografije s posveta si lahko ogledate na tej povezavi.

Sporazum CETA stopa v začasno rabo, vlada še ni izpolnila svojih zavez glede CETE

(21. 9. 2017)

Sporazum o prosti trgovini med EU in Kanado, znan pod kratico CETA, ki po izračunih študije po naročilu Ministrstva za gospodarstvo prinaša tisočinko odstotka višji BDP na letni ravni v desetletnem obdobju, je danes stopil v začasno rabo. Z začasno rabo sporazuma CETA bodo postale izvršljive tudi določbe sporazuma, ki prinašajo številna tveganja za varnost in kakovost prehrane, varovanje okolja, javne storitve in ogrožajo samo zakonodajno funkcijo države. Iz začasne rabe pa bo izvzet najbolj sporni del sporazuma CETA, sistem reševanja sporov ICS, ki ga bo predvidoma nadomestilo Multilateralno naložbeno sodišče (MIC).

Več v sporočilu za javnost (povezava).

Komentar ob potrditvi sporazma o prosti trgovini med EU in Kanado: S CETO proti Trumpu!

(16. 2. 2017)

Evropski parlament je 15. februarja 2017 na glasovanju potrdil sporazum o prosti trgovini med EU in Kanado, znan pod kratico CETA. Sprejemu sporazuma so tako pri nas kot v ostalih članicah nasprotovali sindikati, potrošniki, nevladne organizacije, 108 slovenskih županov, ki so pisali predsedniku Vlade RS dr. Cerarju, skoraj 2200 lokalnih oblasti, ki so se simbolno deklarirale za območja, prosta sporazuma CETA in nenazadnje 3.5 milijone ljudi v EU, ki so podpisali peticijo za zaustavitev sporazuma. Nasprotovalo mu je tudi 255 evropskih poslank in poslancev, a tudi to ni bilo dovolj, saj je za sporazum glasovalo 407 članov Evropskega parlamenta. Med slovenskimi poslankami in poslanci so za sporazum glasovali poslanci EPP (Bogovič, Peterle, Šulin, Tomc, Zver), glas proti pa so oddali Tanja Fajon, Igor Šoltes in Ivo Vajgl.

Nadaljevanje komentarja na tej spletni strani.

Jesenski zapleti in zimski razpleti v zgodbi o sporazumu CETA

(21. 12. 2016)

Vlada in Državni zbor prezrla lastna stališča in pristala na podpis CETE

Slovenska Vlada in Državni zbor sta navkljub stališču, da Slovenija ne more pristati na podpis sporazuma CETA, če bo ta vseboval sistem ICS, storila natanko to. Vlada je na seji  13. oktobra predlagala stališče, da Republika Slovenija podpre podpis sporazuma CETA. Predlog je nato romal po hitrem postopku v Državni zbor in bil tako že v ponedeljek 17. oktobra potrjen. Čemu tak obrat v stališčih? Zakaj ni bil uslišan niti glas stroke niti civilne javnosti niti več kot polovice vseh slovenskih občin? Na to žal ne moremo odgovoriti, saj je bila seja Odbora v Državnem zboru, na kateri so sprejeli to odločitev zaprta za javnost. Edini odgovor je podal predsednik Državnega zbora Milan Brglez z izjavo, da Slovenija preprosto ”mora podpisati sporazum”. Drugih utemeljitev do danes ni bilo slišati in očitno Vlada in DZ ne moreta ponuditi enega samega tehtnega argumenta za svojo odločitev.

***

Postopek sprejemanja sporazuma CETA se nadaljuje in o končnem razpletu bomo državljani seznanjeni v sredini februarja. Razlog za to ne gre pripisati Evropski komisiji, ki se je na vse pretege trudila spraviti pod streho ratifikacijo še pred novim letom. Toda pojdimo po vrsti.

Enkrat kot drama, drugič kot farsa, ni pa še ravno tragedija.

Mesec oktober je bil buren, saj je napovedani podpis prostotrgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Kanado na ravni Sveta EU (predstavniki vseh držav članic) za dober teden zaustavil mali regionalni parlament belgijske dežele Valonije. Ta se namreč ni pustil tako zlahka prepričati in je pred podpisom zahteval dodatna zagotovila. Bil je delno uspešen, nedvomno pa je dosegel več od ostalih državnih vlad. Na pobudo Valonije sta se Kanada in EU zavezali k reformiranju mehanizma ICS in pridobitvi mnenja Evropskega sodišča o njegovi skladnosti z zakonodajo EU. Hkrati si je valonski parlament priboril pravico, da v primeru pretresov na trgu ohranja možnost omejevanja uvoza kanadskih kmetijskih pridelkov.

Kljub zapletom je 30. oktobra, deset dni po predvidenem datumu, Svet EU naposled podprl podpis sporazuma in ga posredoval Evropskemu parlamentu, ki mora glasovati potrditi odločitev Sveta, da se sporazum CETA sklene.

NADALJEVANJE CETA – ZGODBE V EVROPSKEM PARLAMENTU

A vse bolj se zdi, da tudi tu ne bo šlo brez zapletov in nejasnosti. Sprva sta Evropska komisija in kanadska stran po valonskem zaostrovanju oblikovali t.i. skupni interpretativni inštrument, ki naj bi odgovarjal na pomisleke strokovne in civilne javnosti. O pravnomočnosti dokumenta še teče razprava, saj kakor je bilo mogoče slišati na javni razpravi s slovenskimi evropskimi poslanci, so  mnenja o teži dokumenta različna in celo pravna služba Evropskega parlamenta ni na to podala jasnih odgovorov. Ali je 12 stranski dokument pravno zavezujoč ali ni, je le eno izmed odprtih vprašanj, na katero so neuspešno poskusili odgovoriti na posebni seji, ki jo je sklical vodja Odbora za mednarodno trgovino v EP, poslanec Bernd Lange. Bolj zaskrbljujoča ostaja vsebina. Dokument namreč v ničemer niti ne spreminja spornih določb niti jih ne naslavlja, tako da se nam ”interpretativni instrument” predstavlja bolj kot reklamno glasilo.

Skupina evropskih poslancev je predlagala posebno resolucijo, v kateri so pozivali, da bi pred končnim glasovanjem povprašali Evropsko sodišče za mnenje glede skladnosti sporazuma CETA z zakonodajo EU. Podobno kot pri ostalih kritikah in pomislekih je bila tudi ta resolucija označena kot nepotrebno zavlačevanje in predlog so evropski poslanci s 419 glasovi proti 258 zavrnjen.

Odbor za ZAPOSLOVANJE IN SOCIALNE ZADEVE (EMPL) je rekel NE sporazumu CETA

Istočasno se je odvijala še druga, vzporedna zgodba. Odbor za mednarodno trgovino (INTA) je sprva želel onemogočil preostalim odborom da sprejmejo mnenje glede sporazum CETA a. Po daljšem pritisku je INTA vendar dovolil odboroma podajanje (nezavezujočih) mnenj. V začetku decembra je EMPL oblikoval in na glasovanju potrdil mnenje, kjer priporoča zavrnitev sporazuma. Odbor ENVI naj bi dokončno oblikoval mnenje v začetku januarja prihodnje leto, trenutni osnutek mnenja pa prav tako poziva EP, da sporazuma CETA ne potrdi.

Končno glasovanje Evropskega parlamenta je predvideno na plenarni seji med 14. in 17. februarjem. Od slovenskih predstavnikov je od sedaj le poslanec Igor Šoltes jasno izrazil nasprotovanje sporazumu.

Oktobrsko hitenje s podpisom na ravni Sveta EU je bilo ob zunanjih pritiskih vse bolj podobno drami, poskusi izigravanja kritikov na ravni odborov Evropskega parlamenta je celo zgodbo približalo ravni farse. Vendar do tragedije še nismo prišli.

Zato: PIŠITE, KLIČITE in OBIŠČITE naše evropske poslance ter jih pozovite, da se zavzamejo za napreden razvoj EU in zavrnejo sporazum CETA.

say-no-to-ceta28. 11. 2016 – Umanotera se je pridružila 455 evropskih in kanadskih civilnodružbenih organizacijam v pozivu k zavrnitvi prostotrgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Kanado.

http://www.s2bnetwork.org/european-canadian-civil-society-groups-call-rejection-ceta/

.

Slovenski prevod poročil   »Evropa:  CETA ogroža varnost hrane« in »Razprodaja kmetije: TTIP ali vdor korporacijskih velikanov mesne industrije«

8. decembra smo pri Umanoteri gostovali strokovnjakinji Sharon Anglin Treat iz Inštituta za kmetijsko in trgovinsko politiko (IATP) in Sujata Dey iz Sveta Kanadčanov, avtorici poročil o vplivu prostotrgovinskih sporazumov TTIP in CETA na evropski kmetijsko-živilski sektor.

Na enodnevnem obisku sta strokovnjakinji predstavili izsledke njunih raziskav na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter se nato srečali z novinarji.

Za to priložnost smo pri Umanoteri pripravil slovenski prevod povzetkov poročil.

Evropa:  CETA ogroža varnost hrane (pdf.)

Razprodaja kmetije: TTIP ali vdor korporacijskih velikanov mesne industrije (pdf.)


Organizacije civilne družbe poslale pismo podpore ministru Počivalšku 

Pismo podpore organizacij civilne družbe delu ministru Počivalšku v pogajanjih o sklenitvi trgovinskega sporazuma med EU in Kanado (t.i. CETA) je na voljo na tej spletni strani. (10. 10. 2016)

Sporazum CETA tik pred sprejetjem

V Bratislavi bo 22. in 23. septembra potekalo neformalno zasedanje ministrov za trgovino držav članic Evropske unije. Na zasedanju bo beseda tekla tudi o prihodnosti potrjevanja sporazuma o prosti trgovini med EU in Kanado, CETA, ki ga bo EU predvidoma podpisala konec oktobra.
V začetku septembra je v medijih odmevala izjava nemškega podkanclerja, da je sporazum z ZDA (TTIP) propadel, ki jo je kasneje podprla tudi republika Francija. Nekaj dni pozneje so tako državni vrhovi kot predstavniki Evropske unijo novico zanikali.
Ali so pogajanja o TTIP-u na mrtvi točki, ali pa le začasno ustavljena do naslednjih volitev v ZDA, Nemčiji in Franciji, je na tej točki težko predvideti. Vendar pa mlin melje naprej: s sprejemom prostotrgovinskega sporazuma s Kanado bo prvotna agenda TTIP-a uresničena, saj CETA vsebuje večino spornih točk TTIP-a, od mehanizma za reševanje sporov med vlagatelji in državami , vprašljivih določb glede gensko spremenjenih organizmov ali komercialne rabe vodnih virov, do institucionalnih sprememb, ki bi lahko vplivale na vsebino in potek sprejemanja bodoče zakonodaje. Končno odločitev glede sporazuma CETA bo v imenu Slovenije sprejel Državni zbor, predvidoma že v mesecu septembru.
Ker bo jesen čas nepreklicnih odločitev, bomo v Umanoteri skupaj z ostalimi člani Koalicije proti tajnim sporazumom organizirali protestni shod na Prešernovem trgu v četrtek, 15. septembra, ob 16.00 uri.
Pridruži se nam in skupaj v en glas recimo NE SPORAZUMU CETA!

stop-ceta

12 razlogov proti CETI

Sporazum CETA vsebuje več spornih določb, ki predstavljajo resno tveganje za zaščito potrošnikov, okolja in demokratične suverenosti držav članic.

Pri Umanoteri smo pripravili izbor DVANAJSTIH RAZLOGOV PROTI CETI.

Poziv poslancem naj zavrnejo sporazum CETA

A. Gnezda: »Postopek potrjevanja sporazuma CETA je presegel meje zdravega razuma.«

6. septembra 2016 so predstavniki Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj, Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS), Greenpeaca v Sloveniji, Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) in Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) na skupni novinarski konferenci predstavili javni poziv poslankam in poslancem državnega zbora z naslovom »Poslanci naj zavrnejo sporazum CETA!«, s katerim so se kritično odzvali na še nastajajoči Celoviti gospodarski in trgovinski sporazum med Evropsko Unijo in Kanado (CETA).

Podpisniki poziva so opozorili na številna tveganja, ki jih prinaša sporazum: od določb o varovanju naložb in investicijskem sodnem sistemu, ki predvideva ustanovitev bilateralnega investicijskega sodišča, do dejstva, da je sporazum CETA padel na evropskem potrošniškem testu, saj prinaša prevelika tveganja glede varstva potrošnikovih pravic, zdravja in zasebnosti ter nikjer ne zagotavlja, da bodo lahko države v prihodnje še oblikovale politike v korist ljudi.
Ob tem je naš pnovinarska-konferenca-cetaredstavnik Andrej Gnezda opozoril novinarje na spornost samega postopka potrjevanja sporazuma: »Postopek potrjevanja sporazuma CETA je presegel meje zdravega razuma. Poslanci še vedno nimajo vseh sklepov, o katerih naj bi odločali, besedilo sporazuma še ni uradno niti ni zaključeno, pričakuje pa se, da sporazum (1500 strani dolgo, zavezujočo mednarodno pogodbo!) potrdijo že septembra. Noben odgovoren parlament ne bi smel pristati na tak postopek!«
Tiskovno konferenco je zaključil predstavnik Koalicije proti tajnim sporazumom z napovedjo protestnega shoda proti sprejetju sporazuma CETA, ki se bo odvijal v četrtek, 15. septembra,                                                                                         ob 16.00 na Prešernovem trgu.

Obeta se vroča jesen

Sporazum vseh sporazumov o prosti trgovini, znan pod kratico TTIP, želi vso pozornost zase. Toda v uvodniku k majskim novicam mreže Plan B za Slovenijo smo že opozorili, da si enako oz. večjo mero pozornosti zasluži sporazum med EU in Kanado, ki ga označuje kratica CETA. Tudi ta sporazum vsebuje enako nevarna in slaba pravila, od sporazuma TTIP pa ga loči predvsem dejstvo, da je besedilo sporazuma že spisano in bo v kratkem šlo v glasovanje. Toda brez panike – sporazum (zaenkrat!) še ni podpisan. In tudi še vedno ni formalno jasno, ali bodo o njem sploh lahko glasovali nacionalni parlamenti. Šušlja se, da bo Evropska komisija predlagala, da o sporazumu ne bi odločali domači parlamenti, Vlade v okviru Sveta EU pa bodo poskusile predlog Komisije spremeniti. A sam postopek potrjevanja sporazumov o prosti trgovini je precej dolgotrajen in kompleksen, zato tukaj ne bomo šli v podrobnosti. Za vse vedoželjne, ki želijo do potankosti spoznati ta postopek, svetujemo klik na to povezavo in branje od poglavja 2.2 dalje. In na kratko, septembra bo (predvidoma) Svet EU glasoval o »odločitvi za avtorizacijo podpisa« sporazuma. Potem bo na vrsti Evropski parlament, glasovanje v tem hramu bo konec tega leta ali pričetek prihodnjega. Potem bo zopet na vrsti Svet EU, da »sklene« sporazum. Glede na politično prerivanje med Evropsko komisijo in vladami držav članic bo dogajanje v poletju in jeseni nedvomno zanimivo. Da pa bo jesen zares zanimiva, poskrbimo tudi v Umanoteri, več o tem pa drugič.

Na Vlado RS naslovili poziv, naj ne podpre sporazuma CETA

Sindikati in nevladne organizacije smo na Vlado RS naslovili skupen poziv in stališče glede sporazuma med EU in Kanado, znanega pod kratico CETA. Poziv smo poslali dan pred zasedanjem Sveta EU v sestavi trgovinskih ministrov (13. maja 2016), na katerem bodo razpravljali o sporazumu CETA s »pogledom na njegovo potrjevanje v oktobru«. Zato smo Vlado in ministra za gospodarski razvoj ponovno opozorili na nevarnosti, ki jih prinaša sporazum CETA in izrazili podporo stališčem ministra Počivalška, da sporazuma CETA Slovenija ne more podpreti. Hkrati smo ministra tudi pozvali, naj stališče glede sporazuma CETA tudi jasno in odločno zagovarja na zasedanju Sveta. Povezava na celoten poziv se nahaja tukaj.

TTIP Leaks

2. maj 2016 – Greenpeace Nizozemska je objavil 13 od 17 konsolidiranih poglavij sporazuma TTIP. Besedila so prvič ponudila vpogled v stališča, ki jih zagovarjajo in želijo doseči ZDA v okviru sporazuma TTIP. Kot je razvidno iz objavljenih poglavij, želijo ZDA preko sporazuma v EU uveljaviti zakonodajne pristope, ki so lastni ZDA in ki bi ogrozili previdnostno načelo, ki je temelj evropske zakonodaje. Prav tako ZDA pogojujejo lažji dostop evropskih vozil na njihove trge v zameno za lažji dostop kmetijskega blaga iz ZDA v EU. Da bi lahko to zagotovili, bi bilo potrebno korenito poseči v veljavno evropsko zakonodajo in standarde na področje prehrane. Vlada Republike Slovenije je kljub temu hitro izrazila nadaljnjo podporo pogajanjem o sporazumu TTIP.

Kritike z druge strani Atlantika

22. aprila 2016 je v Državnem svetu potekal posvet v organizaciji Umanotere, na katerem smo gostili mednarodne goste in strokovnjake. Max Bank iz organizacije LobbyControl je opozoril na številna lobiranja in sestanke, ki so potekali pred in med samimi pogajanja o sporazumu TTIP. Sharon Treat nekdanja poslanka države Maine, danes neodvisna svetovalka, je opozorila na interese ZDA na področju kmetijstva in njihove ambicije po rahljanju veljavnih evropskih pravil na tem področju. Maude Barlow, mednarodno priznana aktivistka in borka na področju voda, je pojasnila, kako pravila sporazumov o prosti trgovini omejujejo države v njihovi pravici do regulacije in spreminjajo tradicionalno kmetijstvo v industrializirano. Tukaj si lahko ogledate PPT predstavitev Max Bank-a, predstavitev Sharon Treat je na voljo na tej povezavi, priporočamo pa tudi intervju z Maude Barlow.

brandy-402572_640Slovenija za steklo in usklajena pogajalska besedila

Ministri EU, pristojni za trgovino, so v Bruslju razpravljali o TTIP-u, Slovenija se je zavzela za »dovolj kratko prehodno obdobje po sprostitvi trgovine s proizvodi iz stekla.« Veseli smo, da je Slovenija odkrila blago, s katerim bomo poganjali našo gospodarsko rast in izvoz tudi na ameriškem trgu. Morda še bolj razveseljiva novica pa je, da našim predstavnikom ne bo potrebno vsakič leteti v Bruselj, ko bodo želeli preveriti, o čem natančno se v našem imenu pogaja komisija z ZDA. Tiha soba bo                                                       odslej na Kotnikovi 5. Poslanci vabljeni k branju!

Članek: TTIP: Slovenija podpira čimprejšnjo liberalizacijo trga s steklom

Hrana in kmetje? Ne, več Trgovine!

Sporazum TTIP namerava odpraviti evropski nadzor nad hrano uvoženo iz ZDA. Po mnenju industrije je nesmiselno, da se hrano preveri v ZDA in v EU, dvojna testiranja pa pomenijo dvojne stroške. Težava je le v tem, da v ZDA ni ustreznega nadzora in tudi EU se nagiba k manj strožjim pravilom za nadzor predelave hrane. Kvaliteta in neoporečnost nista kriterija, ki bi zanimala industrijo. Slednjo bolj zanima, kako bi prevzela čim večji del proizvodnje in prodaje hrane – interes, ki je zelo dobro prikazan v dokumentarnem filmu TTIP: The countryside gone into liquidation skupaj z vsemi njegovimi posledicami. Priporočamo ogled.                                         

TTIP the countryside gone into liquidationTTIP: the countryside gone into liquidation

Nadzor nad hrano? Ne, več Trgovine!

Death on a plate             Death on a plate: TTIP, meat inspections and your food

Kako dobro poznate ISDS

Vlagatelj, naložba, arbiter, poštena in enakovredna obravnava, posredna razlastitev, »sunset« ali »zombi« klavzula, ISDS ali ICS. Ne veste vseh podrobnosti, a bi radi izvedeli kaj več? Na voljo vam je spletna stran ISDS corporate attacks, na kateri lahko izveste vse o mehanizmu ISDS, skupaj s primeri preteklih tožb, s katerimi so se že morale soočiti države. Poročilo Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj povzema ključne statistike, kot npr. tole – leta 2014 je padel nov rekord, dosojena odškodnina v višini 50 milijard dolarjev v treh povezanih primerih. Za tiste, ki raje nabirate znanje v video formatu, priporočamo ogled spodnjega filma.

Dokumentarni video Konzerne klagen – wir zahlen

Dokumentarni video: Konzerne klagen – wir zahlen (na povezavi lahko vključite podnapise)

Ste si ogledali in prebrali vse povezave? Super, sedaj lahko preverite še svoje znanje v ISDS kvizu!

Kviz ISDS

judge-317290_640

Skupaj recimo ne mehanizmu ISDS

Na pristojna ministra smo nevladne organizacije, sindikati, potrošniki in stranke naslovili poziv za izključitev mehanizma ISDS iz sporazumov TTIP in CETA. Mehanizem omogoča korporacijam, da na zasebnih ad hoc sodiščih tožijo države in zahtevajo odškodnino (ali bolje rečeno državno subvencijo multinacionalkam) za ukrepe, ki so namenjeni varovanju javnega dobrega (zdravje, okolje, sociala…). Zoper                                                   države članice EU je bilo do danes vloženih že za 30 milijard evrov zahtevkov,                                                             Slovenija je bila že v treh takšnih postopkih, obeta pa se nam tudi četrti.

Skupaj recimo NE mehanizmu ISDS

Stališče Republike Slovenije do Naložbe v TTIP in širše – podlaga za reformo

ICS: Slovenija ni navdušena

Slovenija ostaja nenaklonjena vključitvi mehanizma ISDS v TTIP, a to ni ustavilo Evropske komisije, da bi novi predlog za ureditev mehanizma kot uradno besedilo EU posredovala ameriški strani. V javnosti nepriljubljenemu ISDS je Komisija nadela novo ime: ICS. Toda novo ime za seboj skriva stare težave in Slovenija ni zadovoljna z novim predlogom Komisije. Kot so nekateri pospremili ta »rebranding« komisije: »Pujsa lahko našminkaš, a še vedno ostane pujs!«

Key flaws in the European Commission’s proposals for foreign investor protection in TTIP, Gus Van Harten Osgoode Hall Law School

Why the Commission’s proposal for an “Investment Court System” still fails to address the key problems of foreign investors’ privileges, Seattle to Brussels Network

Vlada: Vpliv TTIP na slovensko gospodarstvo in preusmerjanje trgovine

Majhna rast na trgu ZDA in velik upad izvoza na trg EU, malo podjetij zanima vstop na trg ZDA in še manj jih je sploh slišalo za TTIP. To so zaključki vladne študije o TTIP-u in njegovem vplivu na slovensko gospodarstvo. Vlada in gospodarsko interesna združenja čaka še veliko dela, mi pa lahko zgolj pripomnimo: »Podjetniki, trdno se primite, sledi turbulenca!« Za geslo, ki bi ga moral poznati vsak podjetnik v Sloveniji (»trade diversion« ali po domače »preusmerjanje trgovine«), priporočamo ogled strani 39 vladne študije.

Vpliv TTIP na slovensko gospodarstvo, Damijan in kolegi

Česar Vlada ni povedala o preusmerjanju trgovine:

Reducing Transatlantic Barriers to Trade and Investment An Economic Assessment (tabela 24, stran 55)

Transatlantic Trade and Investment Partnership (TTIP) Who benefits from a free trade deal (tabela 1 stran 14 in tabela 2 stran 15)

MGRT delovna skupina in sestanki

Na Ministrstvu za gospodarstvo je bila ustanovljena ad hoc posvetovalna skupina, sestavljena iz predstavnikov nevladnih organizacij, gospodarsko interesnih združenj, sindikatov in potrošnikov. Doslej je potekalo že 6 srečanj, na katerih smo razpravljali o mehanizmu ISDS, regulativnem sodelovanju, prehrani, delovnih mest in ostalih področjih. Objavljamo zapisnike sestankov za vse, ki želite podrobneje spremljati o čem je tekla beseda.

Zapisniki:

Prosta trgovina spodkopava cilje trajnostnega razvoja

Infografika-nova

Prosta trgovina spodbuja ekonomski razvoj najmanj razvitih držav in odpravlja lakoto ter revščino. Odnaša tudi dragocene surovine in možnost ustvarjanja izdelkov z višjo dodano vrednostjo, življenjsko pomembna zdravila in lokalno kmetijstvo. Tega seveda ne boste zasledili v poročilih o skladnosti politik EU. Novi cilji trajnostnega razvoja, ki so jih oblikovali Združeni narodi, bodo nedosegljivi, vse dokler bodo EU in ostale razvite države pisale sporazume, ki bodo namenjeni zgolj doseganju merkantilističnih interesov.

Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost – njihova odločitev

TTIP contradicts post-2015 development goals, experts say

EU prelomila svoje obljube, komu mar za trajnostni razvoj

Velike obljube o najsodobnejših pravilih glede varovanja okolja in zaposlenih so očitno zares (p)ostale le obljube. Osnutek poglavja o trajnostnem razvoju v TTIP-u vsebuje zgolj visokoleteče in navdihujoče besedičenje brez kakršnihkoli instrumentov, ki bi zagotavljali spoštovanje dogovorjenih pravil o varovanju okolja in zaposlenih. Presenečeni? Niti ne, tako ali tako je varovanja družbe in okolja v duhu TTIP zgolj in predvsem »ovira trgovini«.

Izjava za medije Evropska komisija

Odziv nevladnih organizacij: Leaked EU “Sustainable Development” Proposal Fails to Protect Environment from Threats of TTIP

V medijih: TTIP: EU negotiators appear to break environmental pledge in leaked draft

Berlin!

Ob mednarodnih dnevih akcije se je na ulicah Berlina zbralo 250.000 ljudi, ki nasprotujejo sporazumoma TTIP in CETA. Slovenija v tem pogledu ni ravno Nemčija, saj se je na ulicah v Sloveniji zbralo par sto ljudi. Spodaj si lahko ogledate, kako so protesti potekali pri nas in v Berlinu. Podobni shodi so se že tretjič odvijali širom EU in tudi na drugih celinah.

Rekord 250.000 gegen TTIP & CETA auf der Straße

Video: Rekord: 250.000 gegen TTIP & CETA auf der Straße

Bomo plen korporacijskih hijen?

Bomo plen korporacijskih hijen

RTV Dnevnik: Bomo plen korporacijskih hijen? (od 2:48 dalje)

Video: Cecilia na obisku, Kombinat v akciji!

Kombinat

Prva dama trgovine se je mudila na obisku v Ljubljani, kjer je hitela prepričevati našo Vlado in poslance v Državnem zboru, da je TTIP idealna rešitev za naše gospodarstvo. Poslancev tema očitno ni zanimala kaj dosti, saj se je srečanja z evropsko komisarko za trgovino udeležilo manj kot deset poslancev. Naš državni sekretar pa je odkril nišni proizvod, čigar prodaja bo zacvetela s TTIP-om – steklo. Medtem ko je Cecilia širila propagandna sporočila, so svoje sporočilo komisarki za trgovino zapele tudi Kombinatke.

Video: Dialog z državljani (celoten posnetek konference)

Zbiranje podpisov se nadaljuje

Po letu dni smo sklenili, da kljub prvotnim načrtom nadaljujemo z zbiranjem podpisov in ljudem omogočimo, da skupaj z nami izrazijo svoje nasprotovanje trgovinskima sporazumoma TTIP in CETA. V prvem letu smo zbrali 3.284.289 podpisov vseh članicah EU in po vseh kriterijih presegli formalne zahteve Evropske državljanske pobude, registracijo katere je Evropska komisija v našem primeru zavrnila. Svoj podpis lahko oddate na spodnji povezavi.

Peticija za zaustavitev TTIP in CETE

Projekt Trgovanje s prihodnostjo je v letu 2014 sofinanciral Urad Vlade RS za komuniciranje: http://www.evropa.gov.si/.Gradiva izražajo mnenje avtorja in ne predstavljajo uradnega stališča Vlade RS.