Fizikalno ozadje podnebnih sprememb in njihove posledice za Slovenijo

Povprečna temperatura Zemljinega površja se je od konca 19. stoletja povišala za 1 °C [1]. Globalno segrevanje je pretežno posledica povečane vsebnosti ogljikovega dioksida (CO2) in drugih toplogrednih plinov, ki se v ozračje sproščajo pri človekovih dejavnostih.

Človek je od začetka industrijske revolucije pomembno posegel v sestavo zemeljskega ozračja in porušil ravnotežje med viri in ponori toplogrednih plinov. S tem je ogrozil stabilnost podnebnega sistema.

Slovenija se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva hitreje od svetovnega povprečja.

V sledečem pregledu je opisano fizikalno ozadje podnebnih sprememb in njihove posledice v globalnem naravnem in družbenem okolju; najdete pa tudi opis podnebnih sprememb, ki so se v Sloveniji že zgodile in ocene podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja. Vključen je pregled najpomembnejših virov izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji.

Celoten dokument je na voljo za prenos tukaj.


[1] IPCC (2018): Global Warming of 1.5°C. An IPCC Special Report on the impacts of global warming of 1.5°C above pre-industrial levels and related global greenhouse gas emission pathways, in the context of strengthening the global response to the threat of climate change, sustainable development, and efforts to eradicate poverty, dostopno prek https://www.ipcc.ch/sr15/.


Opis fizikalnega ozadja podnebnih sprememb in njihovih posledic za Slovenijo je bil pripravljen v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007), ki je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.

Infografike s področja podnebnih sprememb

V okviru projekta Klima za podnebje smo pripravili dve infografiki. V prvi predstavljamo vzroke in posledice podnebnih sprememb na globalnem in nacionalnem nivoju ter oceno podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja po podatkih, ki jih je pripravila Agencija RS za okolje.

Infografika je za prenos na voljo tukaj.

Druga infografika pa posameznikom, ki si želijo prispevati k blaženju podnebnih sprememb, podaja informacije o tem, s katerimi ukrepi lahko dosežejo največje prihranke izpustov toplogrednih plinov.

Letak »Kaj lahko storim za blaženje podnebnih sprememb« je za prenos na voljo tukaj.

Kaj lahko storimo sami?

V Sloveniji vsako leto povzročimo skoraj 9 ton ekvivalenta CO2 izpustov toplogrednih plinov na osebo. Za omejitev nevarnih posledic podnebnih sprememb bi morali izpuste zmanjšati na manj kot 2 toni na osebo. Naše izpuste presegamo kar za 5-krat!

Izračunajte svoj ogljični odtis: uporabite računalo na naši spletni strani.

Letak “Kaj lahko storim za blaženje podnebnih sprememb” je za prenos na voljo tukaj.

Izpostavljena so tri področja, na katerih lahko kot posamezniki prispevamo največ k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov: (1) okolju prijazen prevoz, tj. izogibanje letalskim prevozom in življenje brez avtomobila: pešačenje, kolesarjenje ter uporaba javnega potniškega prometa; (2) hrana rastlinskega izvora, tj. omejitev uživanja mesa in mlečnih izdelkov ter zmanjšanje količin zavržene hrane in (3) varčevanje z energijo – zmanjšanje porabe energije v gospodinjstvu, uporaba energetske učinkovitejših naprav in prehod na obnovljivo energijo.

Izogibanje letalskim prevozom je pomembna osebna strategija za blaženje podnebnih sprememb, ker na tem področju tehnologij z nižjimi izpusti toplogrednih plinov sploh še ni na vidiku in bo letalstvo verjetno zadnji od vseh načinov prevoza, za katerega bodo uveljavljeni nizkoogljični standardi. Ker torej v času dveh desetletij (v katerem se mora zgoditi prehod v družbo brez izpustov, če naj ne presežemo 1,5 °C) ne moremo pričakovati nizkoogljičnih letalskih prevozov, je edina rešitev, da se jim odpovemo.

Iz podobnega razloga je ključna osebna izbira tudi opustitev uživanja mesa in mlečnih izdelkov. Živinoreja povzroča tako velik delež izpustov toplogrednih plinov, da globalnega segrevanja ni mogoče zadržati pod 1,5 °C brez sprememb v načinu prehranjevanja.

Življenje brez avtomobila je osebna izbira, ki poleg prihrankov izpustov zaradi neporabljenega goriva spodbuja tudi sistemske spremembe, kot so zmanjševanje potrebe po gradnji novih cest in parkirišč ter spodbujanje bolj zgoščene poselitve, ki prinašajo dodatne prihranke izpustov. Zato je veliko pomembnejša od npr. prehoda na energetsko učinkovitejša vozila, katerih posledice so lahko še večje potrebe po infrastrukturi in še več razpršene poselitve (t.i. rebound efekt, ker avtomobilski prevoz postane cenejši). Razpršena poselitev je povezana z dvakrat višjimi izpusti na prebivalca v primerjavi z zgoščeno poselitvijo. Življenjski slog brez avtomobila zmanjšuje zastoje v prometu in odvisnost od nafte ter se izogne vprašanjem škodljivih vplivov na okolje pri proizvodnji električnih vozil. Zato bo pomemben tudi v dobi vozil z nizkimi emisijami.

K stabilnemu podnebju pa lahko prispevam tudi tako, da:

  • PODPIRAM ZELENE POLITIKE IN ORGANIZACIJE, saj so nujne tudi sistemske spremembe
  • IMAM NEPOTROŠNIŠKI ŽIVLJENJSKI SLOG, saj je izčrpavanje virov eno najpomembnejših gonil podnebnih sprememb
  • SKRBIM ZA GOZDOVE, saj ti s srkanjem CO2 iz ozračja delujejo kot pljuča našega planeta
  • ŠIRIM ZAVEDANJE O NUJNOSTI ZMANJŠANJA IZPUSTOV med svojimi bližnjimi, prijatelji in sodelavci

Če vas še podrobneje zanima, kako lahko zmanjšate porabo energije in s tem izpuste CO2 , sledite naslednji povezavi, kjer najdete odgovore na sledeča vprašanja:

  • Kako lahko prihranimo na področju mobilnosti oziroma pri vsakodnevni vožnji?
  • Katere prehranske navade naj spremenimo, da zmanjšamo izpuste TPG?
  • Kako lahko zmanjšamo porabo električne energije?
  • Kako lahko zmanjšamo porabo energije pri ogrevanju in prenovi doma?
  • Kakšne spremembe življenjskega sloga so potrebne?
  • Na kaj moramo biti pozorni pri ločevanju odpadkov?
  • Kako naj postanemo bolj aktivni državljani in kje še lahko pomagamo?

Trenutne in pretekle podnebne aktivnosti Umanotere

Trenutno Umanotera kot partner sodeluje v projektu CARE4CLIMATE, ki naslavlja ozka grla pri izvajanju Operativnega programa za zmanjševanje toplogrednih plinov (OP TGP), ki določa ukrepe, s katerimi bo Slovenija dosegla cilje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 s pogledom do leta 2030 za sektorje, ki niso vključeni v shemo trgovanja z emisijami toplogrednih plinov (to so promet, kmetijstvo, raba energije v storitvenem sektorju in gospodinjstvih, emisije zaradi odlaganja odpadkov). Več o naših aktivnostih v sklopu projekta: CARE4CLIMATE

V preteklih letih smo izvajali mnogo aktivnosti, ki so naslavljale problem podnebnih sprememb. Pomembnejše navajamo v nadaljevanju:

Klima za podnebje (2018 – 2019)

Podnebni shod – budnica (2017)

Global Climate March Ljubljana (2015)

Slovenija znižuje CO2: Dobre prakse (2012 – 2016)

TEŠ 6 (2010 – 2013)

Ogljični odtis (2010 – 2011)

Kaj lahko storijo občine? – lokalne volitve 2010

Predavanje Podnebno sporočilo (2007 – 2011)

Film Neprijetna resnica (2006)

Oglejte si tudi naše aktualne projekte in kampanje

Sprehodite se skozi naše ostale pretekle dosežke

Politično-zakonodajno ozadje blaženja podnebnih sprememb

Naraščajoče zavedanje nevarnosti od človeka povzročenih podnebnih sprememb in njihovih globalnih razsežnosti je že konec osemdesetih let prejšnjega stoletja sprožilo proces mednarodnega sodelovanja na znanstvenem in političnem področju. Od takrat se je izboljšalo poznavanje vzrokov in posledic podnebnih sprememb, prav tako pa tudi potrebnih ukrepov za njihovo pravočasno preprečitev.

Boj proti podnebnim spremembam je univerzalno prepoznan kot pogoj za doseganje trajnostnega razvoja in zapisan med cilji Agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030. V nadaljevanju so predstavljene najpomembnejše institucije ter mednarodne in nacionalne politike na področju podnebnih sprememb. Predstavljeno je, kako se ta civilizacijski cilj – preprečiti nevarne podnebne spremembe – preliva v mednarodne politične dogovore, iz njih pa v regionalno in nacionalno zakonodajo in ukrepe. Opisane so obveznosti, ki jih ima Slovenija do mednarodne skupnosti glede zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, in ukrepi za njihovo izpolnjevanje.

Blaženje podnebnih sprememb je povezano tudi z drugimi področji politike, kot so okolje, industrija, gospodarstvo, kmetijstvo, raziskave in konkurenca ter kohezijska politika. Ta pregled pa se osredotoča na področji podnebja in energetike, saj je proizvodnja in poraba energije ključni dejavnik blaženja podnebnih sprememb. Vključene so tudi nekatere politike na področjih prometa, stavb, odpadkov ter rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva. Kot komplementarno področje so vključene politike prilagajanja podnebnim spremembam.


Celoten dokument je na voljo za prenos tukaj.


Opis politično-zakonodajnega ozadja blaženja podnebnih sprememb je bil pripravljen v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007), ki je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.