Referendum za pitno vodo

Ob zmagi skupnosti za vodo

Predstavniki gibanja Za pitno vodo ob prvih referendumskih rezultatih. Fotografija: Aljoša Kravanja

S suvereno zmago na referendumu 11. julija 2021 smo dokazali, da nam lahko uspe samo skupaj in da volivci nikakor ne bomo dovolili, da kratkoročni gospodarski interesi ogrozijo to, kar je res pomembno – vodne vire, naše največje naravno bogastvo.

To je bila kampanja skupnosti. Bila je kampanja solidarnosti, sodelovanja, upanja. Povezali smo se ljudje iz vseh vetrov – strokovnjaki, okoljevarstvene in druge nevladne organizacije, glasbeniki, igralci, športniki, taksisti … in številni prostovoljci po vsej Sloveniji.

Pokazali smo, da smo skupnost, ki ji je mar – za ekosisteme, za našo pitno vodo, za naše zdravje, za prost dostop do vode za vse, za demokracijo in za našo prihodnost. Skupnost, ki smo jo izoblikovali v zadnjih nekaj tednih in mesecih ter ki nakazuje obrise družbe, v kateri želimo živeti. Obrise družbe, v kateri vladajo spoštovanje do narave in njenih danosti, družbe, v kateri vlada solidarnost med ljudmi in kjer se nam za trajnostno prihodnost ni bati.

Zakaj se je Umanotera vključila v referendumsko kampanjo PROTI škodljivemu Zakonu o vodah?

Skupaj s široko mrežo gibanja Za pitno vodo se je tudi Umanotera vključila v referendumsko kampanjo PROTI škodljivemu Zakonu o vodah.

Direktorica Umanotere Gaja Brecelj je ob tem povedala: “Umanotera se vključuje v referendumsko kampanjo, saj se zavedamo, da je zaščita naših voda ena ključnih strategij prilagajanja na podnebne spremembe, da zaščita ekosistemov pomeni obstoj naše civilizacije na tem planetu, da gradnja na in ob vodi pomeni privatizacijo obrežij in nenazadnje, da moramo narediti vse, da ubranimo dostop do čiste pitne vode za vse. Vključujemo se tudi zato, ker zagovarjamo demokratičen proces sprejemanja zakonodaje, ki ga v tem primeru ni bilo. Zato glas PROTI pomeni podpis za demokracijo. Pomeni podpis za naše ekosisteme, za našo pitno vodo, za naše zdravje! Brez vode ni življenja. In zakon, ki ogroža življenje, preprosto ne sme biti sprejet.”

Zakaj sploh referendum PROTI škodljivemu Zakonu o vodah?

Ker oblast ni želela slišati glasu stroke, okoljevarstvenih in civilnodružbenih organizacij ter več kot 53 tisoč podpisnikov peticije, smo bili primorani za zaščito pitne vode in zavrnitev škodljivega Zakona o vodah zahtevati referendum. Pred nami je bila velika naloga, a smo z zbranimi 52 230 overjenimi podpisi za razpis referenduma proti Zakonu o vodah dokazali, da nam je mar za našo pitno vodo in da ne želimo, da kratkoročni gospodarski interesi ogrozijo to, kar je res pomembno – vodne vire, naše največje naravno bogastvo.

V nedeljo 11. julija je 682.760 volivcev (oziroma skorajda 87 % vseh, ki so oddali svoj glas na referendumu) sporni zakon odločno zavrnilo.  S tem smo dokazali, da smo usodo vode vzeli v naše roke!

Proti zakonu je moralo glasovati večina in obenem vsaj 339 726 oseb, sicer ne bi dosegli praga zahtevane minimalne udeležbe (kvorum). Zato je resnično VSAK GLAS ŠTEL.

Izidi glasovanja, na katerem je bil sporni Zakon o vodah odločno zavrnjen.

Zakaj je bila novela Zakona o vodah problematična?

  • Novela zakona je v predlagani obliki razširjala možnost posegov na vodna in priobalna zemljišča ter na območja presihajočih jezer z gradnjo enostavnih objektov in objektov v javni rabi. Če smo konkretni, to pomeni tudi, da bi prost dostop do obrežij preprečevala parkirišča, trgovine, hoteli, gostilne, črpalke, oglasni panoji, ceste, pokopališča … S posegi na ta območja bi se občutno povečala tveganja za onesnaževanje površinskih in z njimi povezanih podzemnih voda, ti pa so glavni viri pitne vode. Torej bi lahko govorili o neposrednem ogrožanju naše pitne vode, vodnih in obvodnih ekosistemov in našega zdravja. Poleg tega je novela zakona o vodah ogrožala prost dostop do vode in obale, saj bi ti deli postali dostopni samo za tiste, ki bodo za dostop lahko plačali. Ko je govora o vodi, našem največjem naravnem bogastvu, zagovarjamo javno blaginjo za vse in ne zasebnega razkošja le za nekatere.
  • Problematična ni bila le vsebina, pač pa tudi način, kako je bil ta zakon sprejet. Najprej je bila javna razprava skrajšana. Nato so bile spremembe, zaradi katerih smo zahtevali referendum, v predlog zakona vključene šele po koncu razprave. Kljub v slovenski ustavi zapisani pravici do pitne vode in kljub številnim opozorilom strokovnjakov zakon nikoli šel v zakonito, 30-dnevno javno razpravo. Zakon je bil kljub pritisku javnosti nato še sprejet po skrajšanem zakonodajnem postopku. Predlog sprememb tega zakona je bil torej s postopkovnega vidika sprejet na nezakonit in neustaven način. Na sporne prakse sprejemanja samega zakona je opozoril tudi Varuh človekovih pravic. Tako pomembne odločitve se ne smejo sprejemati brez stroke, na hitro in potiho.
  • Več informacij o tem, zakaj je novela Zakona o vodah sporna, si preberite na https://zapitnovodo.si/strokovni-argumenti/.

Kje vse smo govorili o referendumu?

Direktorica Umanotere Gaja Brecelj na RTV Slovenija o trditvi, da je po sedanji ureditvi mogoče graditi industrijske objekte, tovarne in zasebne vile na območjih ob jezerih, rekah itn. in da (sporni) zakon to situacijo pravzaprav spreminja na bolje:
“Tukaj je edino merodajno mnenje mnenje stroke in to je vodarska stroka. In vsa vodarska v Sloveniji je povedala, da ne, daleč od tega. Zakon širi območja gradnje v naravna območja, širi jo na vodo. To, da je po sedanjem zakonu dovoljeno graditi vile in pa industrijske objekte, to ne drži. In minister to ve. In vsi industrijski objekti, ki so nastali, so še ostalina iz sedemdesetih, osemdesetih let, odkar pa imamo ta zakon, ki je v veljavi sedaj, je morala vsako izjemo potrditi vlada, to se pravi torej tista najvišja inštanca, kamor so bile oči javnosti uprte. Danes pa se odločanje prenaša nižje, predvsem pa se razširja ta nabor. Verjetno se nihče izmed nas ne želi sprehajati ob jezeru in se spotikati ob parkirišča, bencinske črpalke, trgovine, hotele in oglasne panoje.”
Posnetek je na voljo na povezavi (nastop Gaje od 16. minute naprej)

V okviru referendumske kampanje smo na MMC-ju izvedli 40-minutne spletni klepet, v katerem je na vprašanja o referendumu v imenu Umanotere odgovarjala Gaja Brecelj. Celoten klepet je na voljo na povezavi.

V imenu gibanja za pitno vodo smo opozorili na zavajanja s strani koalicijskih strank: Gibanje za pitno vodo: Letak SDS, NSi in SMC o zakonu o vodah poln laži

Prav tako pa ne spreglejte soočenja v studiu RTV Slovenija, kjer je Gaja Brecelj povedala: “Z varstvom se ukvarjam že več kot 15 let in naša voda še nikoli ni bila tako ogrožena. Glasovala bom proti, ker se zavedam, da je ohranjena narava predpogoj za dobro življenje in tudi predpogoj za pomembno gospodarsko dejavnost. Slovenija se promovira kot zelena destinacija. […] Predstavljajte si, da ob Soči, Krki, Kolpi, Blejskem jezeru ne bodo prevladovali pogledi na jezera, gozd, gore, ampak bodo pogled kazili in dostop preprečevali bencinske črpalke, hoteli, parkirišča, nakupovalna središča in panoji v velikosti 40 kvadratnih metrov. To so tiste izjeme, ki jih je zakon dodal. To so objekti v javni rabi, o katerih smo slišali na začetku.” Več na povezavi.

V poslušanje predlagamo predreferendumsko soočenje na Radiu Slovenija, na katerem je tudi Umanotera podala svoje mnenje. Več na povezavi.

V branje predlagamo razmišljanje Gaje Brecelj o tem, zakaj prispevati svoj glas na referendumu: Javna blaginja za vse ali zasebno razkošje za nekatere.

Izbrane novičke o referendumu

 

Več informacij o kampanji: Gaja Brecelj, 01 439 7100, gaja@umanotera.org

Predsedovanje Slovenije Svetu EU 2021

Predsedovanje Slovenije Svetu EU 2021

Slovenija je julija 2021 že drugič prevzela predsedovanje Svetu EU, pomembno zakonodajno in politično vodstveno odgovornost, pri čemer bo nadgrajevala trenutno portugalsko in predhodno nemško predsedovanje.

Umanotera je v sodelovanju z Evropskim okoljskim uradom (European Environmental Bureau – EEB), evropsko okoljsko mrežo nevladnih organizacij, ki združuje več kot 160 NVO, pripravila Deset zelenih testov za slovensko predsedstvo ter Memorandum slovenskemu predsedovanju EU.

Po koncu predsedovanja smo sodelovali tudi pri pripravi ocene slovenskega predsedovanja Svetu EU. Pri oceni ne gre za splošno politično oceno uspešnosti predsedovanja, prav tako to ni ocena slovenske politične ali okoljske situacije na nacionalni ravni ali notranjih politik Slovenije, razen v omejeni meri, kolikor so te povezane z vlogo Slovenije pri uspešnem ali neuspešnem dajanju zgleda. Tako npr. ne ocenjujemo vloge predsedstva pri zunanjepolitičnih vprašanjih, notranjih varnostnih vprašanjih ali migracijskih politikah, razen v kolikor imajo ta teme neposreden vpliv na okolje. Po drugi strani pa ocena ni omejena na aktivnosti in rezultate Sveta za okolje, temveč zajema vse sestave Sveta EU v meri, v kateri se te ukvarjajo s temami, ki vplivajo na okolje, pa tudi Evropski svet, ki formalno ni v okviru odgovornosti slovenskega predsedstva, vendar ima v njem predsedstvo pomembno vlogo. Naša ocena temelji na Desetih zelenih testih, ki smo jih predstavili slovenski vladi ob začetku njenega predsedovanja 1. julija 2021.

Slovenija je Svetu EU predsedovala ob koncu drugega leta evropskega zelenega dogovora in je imela veliko odgovornost, da pripomore k oblikovanju evropskega zelenega dogovora kot transformativnega programa, kakršen je bil obljubljen in kakršen bi moral biti. Soočati se je morala s stalnim izzivom spopadanja s pandemijo bolezni Covid 19 in s krizo, povezano s cenami goriva, obenem pa si prizadevati za napredek na področju okolja.

Glede uspešnosti slovenskega predsedovanja glede na Deset zelenih testov smo po posameznih področjih prišli do naslednjih ugotovitev:

Celotno oceno si lahko preberete v dokumentu Ocena Evropskega Okoljskega urada (EEB) glede uspešnosti slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije na področju okolja >>>.

Deset zelenih testov vključuje zakonodajne in ostale pobude tako iz evropskega zelenega dogovora kot iz širših političnih in zakonodajnih okvirov, mednarodno dimenzijo ter primere, kjer lahko Slovenija s svojim zgledom predstavlja navdih za ostale države. Napredek, ki ga je treba doseči v času slovenskega predsedovanja je povzet in obrazložen v EEB-jevem memorandumu slovenskemu predsedovanju EU. S tem strokovnim pogledom na trenutne naloge okoljske politike v Evropski uniji, Evropski okoljski urad (EEB) Slovenijo spodbuja, da ambiciozno vodi predsedovanje.

Deset zelenih testov predstavlja vizijo civilne družbe o tem, kaj bi predstavljalo potreben uspeh slovenskega predsedstva v kontekstu izzivov, s katerimi se soočata naš planet in družba.

Upati je, da bo s slovenskim predsedovanjem Svetu EU Evropa v celoti izšla iz koronavirusne krize z močnim občutkom za solidarnost in za boljšo ponovno izgradnjo. Slovenija bo prevzela zelo pomembno zakonodajno in politično vodstveno odgovornost, pri čemer bo nadgrajevala trenutno in predhodno portugalsko in nemško predsedovanje v nemško portugalsko slovenskem triu med julijem 2020 in decembrom 2021.

Posebej pomembni podnebni in okoljski dosjeji vključujejo tudi sveženj »Fit za 55«, ki vsebuje reforme dvanajstih zakonodajnih političnih dokumentov, ter akcijski načrt za ničelno onesnaževanje, ki se osredotoča na vodo, zrak in tla, hkrati pa je del širšega celostnega pristopa in s tem predstavlja tudi obsežen portfelj za upravljanje v okviru predsedovanja. Pomembno odgovornost bo imela Slovenija tudi na področju krožnega gospodarstva, kjer bodo imeli glavno vlogo tekstilna strategija, zakonodajna pobuda za politiko trajnostnih izdelkov ter krožne ekonomije pri politikah, povezanih z biotsko raznovrstnostjo (strategija EU za gozdove, mobilnostni sveženj, uredba TEN-E), ter pri projektu ozelenjevanja evropskega semestra. Nadzorovala bo lahko tudi pripravo končnih verzij strategije za vodik in uredbe o ravnanju z baterijami, kjer naj bi med portugalskim predsedovanjem prišlo do dogovora o »splošnem pristopu«.

Prav tako bo Slovenija med svojim predsedovanjem Svetu vodila EU na ključnih mednarodnih okoljskih in podnebnih forumih – na mednarodnih srečanjih o biotski raznovrstnosti v kitajskem Kunmingu med 11. in 24. oktobrom (še nepotrjeno) s poudarkom na konferenci CBD COP 15, na srečanju podpisnic Kartagenskega protokola o biološki varnosti COP MOP 10, pa tudi na srečanju podpisnic COP MOP 4 v Nagoji; na podnebnem vrhu UNFCCC COP 26 v Glasgowu med 9. in 20. novembrom, ki se mu bodo ponovno pridružile tudi ZDA; na mednarodni konferenci o ravnanju s kemikalijami SAICM ICCM 5 v nemškem Bonnu med 5. in 9. julijem; na sedmem zasedanju (MOP 7) pogodbenic Aarhuške konvencije med 18. in 21. oktobrom v Gruziji; ter na trojnem vrhu pogodbenic COP 15 Basel, COP 10 Rotterdam in COP 10 Stockholm v obdobju med 19. in 30. julijem v švicarski Ženevi.

Dokument »Deset zelenih testov« civilne družbe >>>

Dokument »Memorandum EEB slovenskemu predsedovanju EU« >>>

Dokument Sveženj »Pripravljeni na 55« Ocena EEB >>>

Dokument Glavne zahteve EEB za sveženj »Pripravljeni na 55«: družbeno pravičen sveženj po meri planeta >>>

Ocena Evropskega Okoljskega urada (EEB) glede uspešnosti slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije na področju okolja >>>

Kontakt: Andrej Gnezda, vodja projektov, andrej@umanotera.org

Podnebni meni

Podnebni meni – spodbujanje nizkoogljične pridelave in potrošnje hrane

Globalnega segrevanja ni mogoče zadržati občutno pod 2 °C brez sprememb v načinu proizvodnje in potrošnje hrane. Povečanje deleža hrane rastlinskega izvora ter zmanjšanje potrošnje mesa in mlečnih izdelkov je eden izmed najučinkovitejših in najpreprostejših ukrepov, s katerim lahko vsak od nas zmanjša svoj ogljični odtis in spodbudi prehod v bolj trajnosten sistem oskrbe s hrano. Da bi bil naš način prehranjevanja čim bolj okolju prijazen in koristen za naše zdravje, je poleg tega priporočljivo, da je hrana lokalna, pridelana na ekološki način, sezonska ter čim manj predelana in zapakirana, in da ne pristane med odpadki. 

V Umanoteri smo januarja 2021 pričeli z izvajanjem projekta Podnebni meni – spodbujanje nizkoogljične pridelave in potrošnje hrane, katerega namen je ozaveščanje o netrajnosti trenutnih prehranskih sistemov in prehranskih navad (s poudarkom na učinkih pridelave in uživanja hrane živalskega izvora), ozaveščanje o potrebnih spremembah na tem področju ter o nizkoogljičnih alternativah za prehranske odločitve posameznikov. 

Svetovni sistem oskrbe s hrano povzroči skoraj tretjino vseh antropogenih izpustov toplogrednih plinov in je tako eden izmed glavnih vzrokov za podnebno krizo, sredi katere smo se znašli. Poleg tega sedanji način proizvodnje hrane vodi v pospešeno izginjanje biotske raznovrstnosti, kar ogroža obstoj človeške civilizacije. Da bo »oskrba s hrano odločilno vprašanje 21. stoletja,« so ob predstavitvi okolju in zdravju prijaznejše planetarne diete leta 2019 zapisali tudi vodilni strokovnjaki s tega področja, združeni v EAT-Lancet Commission, ter ob tem dodali, da »brez obsežnega in hitrega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov in porabe naravnih virov v sistemih oskrbe s hrano ne bo mogoče doseči ciljev Pariškega sporazuma in Agende ZN za trajnostni razvoj do leta 2030.« 

Vodnik po tem, kako in zakaj se prehranjevati na podnebju prijaznejši način

V dodatno pomoč pri raziskovanju te teme smo v Umanoteri pripravili publikacijo – vodnik Podnebni meni. V njem so nanizana in utemeljena osnovna vodila podnebju prijaznejše prehrane, pri čemer je odločitev za hrano večinoma rastlinskega izvora tisti ukrep, s katerim lahko posameznik največ prispeva k blaženju podnebnih sprememb. V pomoč pri prvih korakih do podnebju prijaznejšega prehranjevanja je v vodniku opisano, kako se s tako hrano oskrbeti. Poleg tradicionalnih že znanih načinov, kot na primer s pridelavo na lastnem ali skupnostnem vrtu, so predstavljeni v zadnjih letih vse bolj uveljavljeni novi modeli prodaje kmetijskih pridelkov, kot je skupnostno naročanje, ter posebne oblike povezovanja med kmetijskimi pridelovalci in potrošniki v obliki partnerskega kmetijstva.

Uvajanje sprememb v načinu prehranjevanja za vsakogar predstavlja svojevrsten izziv in v splošnem spremembe lažje uvedemo, če pri tem nismo sami. V vodniku so zato zbrane različne pobude – od izzivov, ki nas spodbujajo k manjši potrošnji živil živalskega izvora, do obeleževanja posebnih dni, namenjenih ozaveščanju o pravični trgovini ali problematiki zavržene hrane. Izpostavljeno je tudi, da lahko z organizacijo bolj trajnostnih družabnih srečanjih k podnebju in zdravju prijaznejšim prehranskim odločitvam spodbudimo marsikoga v naši okolici. Ker pa trajnostnega prehranskega sistema ne bo moč doseči brez sprememb na sistemski ravni, ne smemo spregledati pomena aktivnega državljanstva.

Babičina podnebna kuharica – knjižica podnebju prijaznih receptov

Babičina podnebna kuharica je knjižica receptov za podnebju prijaznejše različice tradicionalnih slovenskih jedi. Z izdajo knjižice podnebju prijaznih receptov smo želeli predstaviti nekaj izmed receptov na tem področju ter predvsem neomejenost idej za pripravo bolj trajnostnih jedi, ki naj služijo kot navdih, pa tudi kot povabilo za vstop v svet podnebju prijaznejšega prehranjevanja. Recepte za skupnostno kuharico so prispevali tako poklicni kot ljubiteljski kuharji, vsem predlagateljem jedi pa je skupno to, da ob pripravi in preizkušanju podnebju prijazne hrane radi uživajo. Ravno zato so bili izbrani recepti za enostavno in hitro pripravo jedi, ki pa so kljub temu še kako okusne.

Recepti temeljijo na smernicah podnebju prijaznega prehranjevanja, kuharica pa nudi mnoge namige in nasvete posameznikom, ki se odločajo za okolju bolj prijazno kuhinjo.

Kako se prehranjevati na podnebju prijaznejši način – podnebni recepti z Ano Žontar Kristanc

V okviru projekta smo v sodelovanju z Ano Žontar Kristanc (Anina kuhinja) pripravili tri podnebju prijazne recepte. Vsi prikazujejo pripravo tradicionalnih slovenskih jedi v rastlinskih preoblekah, še posebej pa je izpostavljena sezonskost receptov. Tako jeseni predlagamo pripravo krompirjevega golaža, ob začetku poletja pa polnjene paprike v paradižnikovi omaki. Da ne zmanjka idej za podnebju prijazno kuhanje, pa smo pripravili tudi spletni recept za boranjo s sojinimi koščki in pire krompirjem. Sezonska hrana je namreč tudi najbolj zdrava, sveža in okusnejša, pa še na sosednji ekološki kmetiji jo lahko kupimo. Z vidika podnebja in našega zdravja pa je zelo pomembno, da je hrana, ki jo pripravljamo tudi rastlinskega izvora.

Priprava vegi boranjo s sojinimi koščki in pire krompirjem je preprosta, zato nimamo izgovorov, da se je ne bi lotili, pa še nekaj dobrega naredimo za okolje in za vse nas. Celoten recept najdete na povezavi tukaj.

Video recept priprave krompirjevega golaža najdete spodaj; zapisan recept pa na povezavi tukaj.

Pred pričetkom poletja je Ana pripravila video recept, v katerem predstavi pripravo veganskih polnjenih paprik v paradižnikovi omaki. Zapisan recept najdete tukaj.

Hrana rastlinskega izvora ima v primerjavi s hrano živalskega izvora (meso in mleko) veliko manjši ogljični odtis, saj predstavlja živinoreja največji vir izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu. Poleg tega velik del živinske krme prihaja iz držav, kjer zaradi njene pridelave izsekavajo tropske gozdove, ki so najpomembnejši ponor CO2. Živinoreja (predvsem industrijska) je odgovorna tudi za slabšanje kakovosti voda in tal ter ima ključno vlogo pri zmanjševanju biotske raznovrstnosti.

Pridelava hrane rastlinskega izvora za enako količino kalorij zahteva manj kmetijskih površin, saj ne potrebujemo pašnikov in obdelovalnih površin za pridelavo krme. Usmeritev poljedelstva v pridelavo rastlinske hrane (sadja in zelenjave) za ljudi tako pomembno prispeva tudi k izboljšanju stopnje prehranske samooskrbe države.

Prav tako ne smemo pozabiti na pomembne zdravstvene vidike prehranjevanja z višjim deležem hrane rastlinskega izvora. Sodobne prehranske smernice v izogib kroničnim nenalezljivim boleznim (bolezni srca in ožilja, rak, sladkorna bolezen …) priporočajo usmeritev v potrošnjo več hrane rastlinskega izvora, predvsem stročnic, žitaric in zelenjave, ter zmanjšanje potrošnje izdelkov živalskega izvora (mesa in mlečnih izdelkov).

Izvedeni dogodki in predavanja o vplivu prehranskega sistema na podnebje

  • Predavanje na Gimnaziji Novo mesto. Fotografija: Urška Longar

    Predavanje Hrana in okoljevarstvo na Tednu Zemlje v organizaciji društva IVSA Slovenija – mednarodnega združenja študentov veterine (23.4.2021). Več >>>

  • Predavanje Blaženje podnebnih sprememb tudi s spremembo naših prehranjevalnih navad na Gimnaziji Novo mesto (21.5.2021). Več >>>
  • Predavanje Vpliv prehranskega sistema na podnebne spremembe na III. Gimnaziji Maribor (3.6.2021).
  • Dogodek ob srečanju članic mreže Plan B za Slovenijo v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani (16.6.2021). Več >>>
  • Delavnica Podnebna freska v sodelovanju s Francoskim inštitutom, izvedena na Francoski ambasadi (29.6.2021). Več >>>
  • Delavnica Podnebju prijazen meni na dogodku Zvezde padajo z neba na Livada LAB (13.8.2021). Več >>>
  • Predavanje Podnebne spremembe in vpliv proizvodnje ter potrošnje hrane na okrogli mizi Trgovska veriga je tako močna kot njen najšibkejši člen – vpliv zakonodaje na pravičnost v dobavnih verigah (23.9.2021). Več >>>

 

O projektu

V okviru projekta Podnebni Meni (Climate Menu – Encouraging Low-carbon Food Production and Consumption) smo pripravili poročilo o vplivu trenutno netrajnostnih vzorcev prehranjevanja na podnebje, (ne)trajnosti prehranjevalnih navad Slovencev in nizkoogljičnih alternativah za prehranske odločitve posameznikov, izvedli spremljajoča predavanja o vplivu prehranskega sistema na podnebje ter 3 dogodke. Glavni namen dogodkov je ozaveščanje o bolj trajnostni pridelavi in uživanju hrane, vse skozi prizmo priprave rastlinske hrane. Poleg priprave oziroma preizkušanja rastlinske hrane bo čas dogodka namenjen skupinski razpravi o nekaterih vidikih veganstva / trajnosti prehranskih sistemov itd., ki vodijo k potrebnim spremembam življenjskega sloga posameznikov. Osnova za razpravo bo pripravljeno poročilo. Začetek septembra bomo izdali tudi kuharsko knjižico, v kateri bodo povzeti najbolj priljubljeni recepti z dogodkov.

V sklopu projekta smo v sodelovanju z Ano Žontar Kristanc (Anina kuhinja) pripravili tudi 2 video recepta in en spletni recept, v katerih je na inovativen način predstavljena priprava rastlinske hrane.


Trajanje projekta: Projekt poteka od 1. 1. 2021 do 15. 10. 2021

Kontakt: Nika Tavčar, vodja projektov, nika@umanotera.org

Projekt podpirata ProVeg International, Vegfund

     

V smeri podnebno nevtralne Evrope: Načrt za okrevanje in obnovo

Sredstva za okrevanje in obnovo v podporo evropskemu zelenemu dogovoru ter podnebno nevtralni EU

Umanotera se je oktobra 2020 pridružila mednarodnemu projektu Towards a climate-neutral EU: funding and incentives for a transformative European Green Deal and Recovery Plan, ki ga vodita European Environmental Bureau in Clean air action group (Madžarska). V projektu poleg Umanotere sodeluje še 7 partneric iz držav članic EU.

Namen projekta je vplivati na prihodnji večletni finančni okvir EU za obdobje 2021 – 2027 ter na nacionalni Načrt za okrevanje in obnovo, ki ga mora pripraviti Slovenija za črpanje sredstev za obnovo in okrevanje po pandemiji COVID-19. Z vključevanjem v procese priprave Načrta za okrevanje in ostalih dokumentov, povezanih s črpanjem sredstev EU (Partnerski sporazum, Operativni programi), želimo sodelovati pri oblikovanju ukrepov za prehod v podnebno nevtralno EU ter zagotoviti, da bodo sredstva namenjena projektom, ki so skladni s podnebnimi in okoljskimi cilji EU.

V okviru projekta bomo v sodelovanju s partnerskimi organizacijami pripravili predloge projektov in reform, ki bi jih morali izvesti v prihodnji večletni finančni perspektivi, če želimo zagotoviti prehod v podnebno nevtralno EU, ter izvajali zagovorniške aktivnosti in na družbenih omrežjih obveščali javnost o relevantnih dogodkih.

Kako zelen je slovenski Načrt za okrevanje in odpornost? (14.6.2021)

V Umanoteri smo skupaj s kolegi iz Pravno-informacijskega centra NVO in Mreže za prostor v torek, 18. maja 2021, pripravili webinar, v katerem smo spregovorili o Načrtu za okrevanje in odpornost (NOO), ki ga je Slovenija konec aprila oddala v Bruselj. Na webinarju smo opozorili na to, da Slovenija ni ustrezno ovrednotila prispevka načrta k blaženju podnebnih sprememb; posebej pa smo se posvetili napovedanim spremembam v Zakonu o varstvu okolja, Zakonu o urejanju prostora in Gradbenem zakonu. Posnetek webinarja je na voljo na tej povezavi.

V sodelovanju s think tankom E3G pa smo posodobili tudi analizo Načrta za okrevanje za portal Green recovery tracker. Analiza ugotavlja, da Slovenija za blaženje podnebnih sprememb namenja zgolj 21 odstotkov sredstev. Celoten paket je vreden slabih 2,5 milijarde EUR, a od tega Slovenija namenja le 50 milijonov EUR za obnovljive vire energije in 80 milijonov EUR za nadgradnjo distribucijskih omrežij. Med večjimi posameznimi postavkami so naložbe v protipoplavne ukrepe, kjer pa je zaradi prevladujočega gradbenega pristopa k zagotavljanju poplavne varnosti prisotna bojazen, da bi prišlo do škodljivega poseganja v habitate in s tem povezanim upadom populacij posameznih vrst. Celotno poročilo je na voljo tukaj.

Za blaženje podnebnih sprememb Slovenija želi nameniti le 5 odstotkov (26.3.2021)

Umanotera je v sodelovanju z Inštitutom Wuppertal in E3G – Zelenim think tankom za portal Green Recovery Tracker pripravila analizo slovenskega Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Portal ocenjuje osnutke načrtov za okrevanje, ki so jih pripravile države članice, slovenski osnutek pa od vseh doslej analiziranih namenja daleč najmanj za blaženje podnebnih sprememb – zgolj 5 odstotkov.

Poleg tega ima skorajda polovica predvidenih naložb (zelo) negativen vpliv na podnebje oz. na okolje. Analiza je preverila, koliko sredstev (od predvidenih 5, 1 milijarde EUR) je v načrtu namenjenih za blaženje podnebnih sprememb. Izdatki za varstvo okolja, narave ali blaženje podnebnih sprememb po metodi, ki so jo pripravili raziskovalci, niso bili upoštevani. Za zelene naložbe bi po uredbi sicer moralo biti namenjenih vsaj 37 % sredstev v NOO.

Celotna analiza slovenskega osnutka načrta je na voljo na tukaj, analize načrtov ostalih članic pa lahko najdete na tej povezavi s klikom na posamezno državo na zemljevidu.

Zdravje ali asfalt? Državni zbor v tajnosti o nacionalnem Načrtu za okrevanje in odpornost [SPOROČILO ZA JAVNOST] (29.1.2021)

Prvi osnutek nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost, ki je pricurljal v javnost, kaže, da bo vlada raje kot v področja, ki bi jih morali prioritetno razvijati v obdobju pandemije in po njej (javno zdravstvo, oskrba starostnikov, podnebne spremembe, digitalizacija in blaženje socialnih posledic pandemije), glavnino denarja namenila – asfaltu. In to kljub jasnim sporočilom Evropske unije, da bo za boj s podnebnimi spremembami potrebno nameniti 37 odstotkov sredstev za okrevanje in da bo nadzor nad porabo sredstev strog. V mreži Plan B za Slovenijo – mreži nevladnih organizacij za trajnostni razvoj so skupaj s sodelujočimi strokovnjaki pripravili predloge projektov za nacionalni Načrt za okrevanje in odpornost na področjih podnebja, varstva okolja in ohranjanja narave ter jih poslali Vladi RS ter poslankam in poslancem Odbora za zadeve EU. Več na povezavi.

O nacionalnem Načrtu za okrevanje in odpornost smo med drugim govorili: 

  • V pogovoru z naslovom “Evropska unija po pandemiji” v Studiu ob 17h (18.1.2021), povezava tukaj,
  • V Studiu City na TV SLO (25.1.2021), povezava tukaj,
  • V daljšem pogovoru za Mladino z naslovom »Naša država, kot kaže, se tej priložnosti odpoveduje« (5.3.2021), povezava tukaj,
  • Na dogodku z naslovom “How green are the NRRPs?” v organizaciji EEB (23.3.2021).

 

Trajanje projekta: oktober 2020 – maj 2021

Projektni konzorcij: European Environmental Bureau, Clean Air Action Group (Levegő Munkacsoport), CEEWeb (membership across CEE), Economic PoIicy Institute (BG), Centre for Transport and Energy (CZ), Green Liberty (LV), Polish Green Network (PL), Focus Eco Center (RO), Umanotera (SI) in Centre for Sustainable Alternatives (SK).

Kontakt: Andrej Gnezda, vodja projektov, andrej@umanotera.org

Projekt podpira nemško ministrstvo za okolje, varstvo narave in jedrsko varnost.

 

STOP ISDS

V današnjem mednarodnem sistemu imajo korporacije na voljo posebne ekskluzivne pravice in lastni globalni zasebni »sodni« sistem, s katerim izsiljujejo države. Mehanizem ISDS korporacijam omogoča, da napadajo države pred posebnimi tribunali, kadarkoli te sprejmejo zakonodajo, ki bi lahko škodila njihovim dobičkom. Mehanizem ISDS je grožnja demokratičnemu odločanju, vladavini prava, človekovim pravicam, varovanju okolja in zdravja, javnim storitvam, enakopravnosti spolov, kot tudi delavskim in potrošniškim pravicam.

Na ta dejstva smo opozarjali že v okviru kampanje o prostotrgovinskih sporazumih TTIP in CETA. Sedaj želimo za zmeraj opraviti z mehanizmom ISDS, tako da Slovenija ne podpiše sporazumov z mehanizmom ISDS in ukine vse obstoječe sporazume, ki ta mehanizem vsebujejo.

Pridruži se evropski pobudi in spodaj dodaj svoj podpis k peticiji!

Kodeks obnašanja v naravi v Sloveniji

27. septembra 2018 smo na konferenci na Gozdarskem inštitutu in Zavodu za gozdove Slovenije predstavili kodeks obnašanja v naravi v Sloveniji, ki smo ga poimenovali »Obisk v naravi«. Smernice temeljijo na že uveljavljenem, a ne zapisanem konsenzu slovenske družbe in je neke vrste dogovor med lastniki zemlje, vzgojnimi organizacijami, ki svoje dejavnosti izvajajo v naravi, ostalo civilno družbo in pristojnimi institucijami. Cilj kodeksa je bolje informirati obiskovalce narave ter turiste, kako se v Sloveniji obnašamo v naravi.

Zgodovina – razvoj kodeksa

Na pobudo Zveze tabornikov Slovenije smo se 12. maja 2017 prvič sestali predstavniki civilno družbenih organizacij, ki se ukvarjamo z rekreacijo in vzgojo v naravi (PZS, LZS, RZS, SKM, ZSKSS, ZTS), turizmom (TZS) in varstvom okolja (Umanotera), predstavniki Zveze lastnikov gozdov Slovenije, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) ter Zavoda za gozdove Slovenije.

Na prvem sestanku smo govorili o pomenu prostega dostopa do narave za rekreacijo in turizem, o pomenu vzgoje in odgovornosti organizacij, ki se ukvarjajo z rekreacijo, partnerstvu med obiskovalci, lastniki in državnimi organi pri ohranjanju narave. Ocenili smo, da Slovenija ponuja izjemne možnosti za obiskovanje narave in da je sedanja ureditev področja, ne glede na nekatere negativne izkušnje in pojave, relativno dobra. To je v veliki meri zasluga pripravljenosti lastnikov gozdov in kmetijskih zemljišč, da sprejemajo prost dostop obiskovalcev in vzgojnega dela v rekreacijskih organizacijah pri vzpostavljanju pravil obnašanja v naravi. Strinjali pa smo se, da takšnega stanja ne smemo jemati za samoumevno in da bi bilo koristno okrepiti družbeni dialog in oblikovanje družbenih norm na tem področju.

Dogovorili smo se, da bomo civilnodružbene organizacije v odprtem dialogu z lastniki, državnimi organi in siceršnjo javnostjo na podlagi že obstoječih norm skušale oblikovati kodeks obnašanja v naravi v Sloveniji, ki bo predstavljal enotno podlago za vzgojo obiskovalcev narave in za obveščanje turistov.

Zveza tabornikov Slovenije je bila pooblaščena, da kot pobudnica vodi ta proces. Tako smo se v maju 2017 dogovorili, da bomo vzpostavili programski odbor, v katerem bodo sodelovali predstavniki vključenih organizacij in ustanov, poleg prvotnih pobudnikov pa smo v procesu priprave kodeksa pritegnili tudi druge.

Do septembra 2018 se je programski odbor povečal na skupaj 27 sodelujočih organizacij, ustanov in projektov, ki skupaj pripravili kodeks »Obisk v naravi«.

Obisk v naravi – Kodeks obnašanja v naravi v Sloveniji

Slovenija leži na stiku med alpsko, sredozemsko in celin­sko regijo Evrope, zato je njena narava raznolika in lepa. S sistemskim varstvom in izvajanjem številnih aktivnosti že­limo zagotoviti, da bi sedanje generacije, ki živijo na tem prostoru, izboljšale svoj odnos do narave in jo posledično ohranjale. Več kot tri četrtine zemljišč je v zasebni lasti, a je vsem dovoljen spoštljiv obisk gozdov, rek, gora in morja ter uporaba poti. Podajanje v naravo na oddih in rekreacijo ima na območju Slovenije dolgo tradicijo, za dober zgled pa skrbi vrsta organizacij.

Obiskovanje narave in uživanje njenih dobrobiti je vse bolj priljubljeno. Domačim se pridružujejo tuji obiskovalci, prav tako se povečuje ponudba za tiste, ki aktivno preživljajo svoj prosti čas v naravi. Da bi naravo in njene dobrobiti ohranili za nas in prihodnje rodove, se je treba močno potruditi.

Zapisani kodeks predstavlja usme­ritve, ki spoštujejo zakonodajo ter temeljijo na tradiciji in ravnanjih, izoblikovanih skozi čas. Usmeritve so zapisane splošno in poljudno, tako da jih lahko uporablja vsak.

Kodeks je bil pripravljen na pobudo Zveze tabornikov Slovenije, oblikovale in podpisale pa smo ga naslednje organizacije (po abecednem vrstnem redu):

Za spletno uporabo je kodeks dostopen tu:

Če želite kodeks pri svojem delu uporabljati v tiskani verziji, se za datoteko, primerno za tisk, obrnite na komunikacije@taborniki.si.

Klima za podnebje

Infografika: Podnebne spremembe in projekcije za Slovenijo (za prenos na voljo tukaj) (viri)
Letak “Kaj lahko storim za blaženje podnebnih sprememb” je za prenos na voljo tukaj.

(Sporočilo za javnost)

Aktualno – Mladi za svojo podnebno prihodnost

Izšel katalog mladinskih podnebnih projektov (september 2019) (prenos tukaj)

Kaj mladi iz vse Slovenije sporočajo odločevalcem glede podnebnih sprememb?

Video >> Kaj lahko storim za blaženje podnebnih sprememb:

Greta Thunberg – govor na konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP24) – slovenski podnapisi

Izvedena usposabljanja o podnebnih spremembah za izobraževalce (16. oktober 2018, od 9. do 15. ure: Maribor in 23. oktober 2018, od 9. do 15. ure: Koper). Gradiva:

Izvedena usposabljanja za mlade:

  • Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor, 25. 9. 2018
  • Osnovna šola Milana Šuštaršiča, 26. 9. 2018
  • Osnovna šola Olge Meglič na Ptuju – 1, 16. 11. 2018
  • Osnovna šola Olge Meglič na Ptuju – 2, 16. 11. 2018
  • I. gimnazija Celje, 5. 12. 2018
  • Gimnazija Ledina, 6. 12. 2018
  • PUM-O, Andragoški zavod Maribor, 6. 12. 2018
  • Srednja ekonomska šola Maribor, 6. 12. 2018
  • Fakulteta za dizajn, 10. 12. 2018
  • PUM-O Škofja Loka, 11. 12. 2018
  • Izobraževalni center Memory Koper, 23. 1. 2019
  • PUM-O Celje, 28. 1. 2019
  • Šolski center Velenje, 30. 1. 2019
  • Biotehniška šola Maribor, 4. 2. 2019
  • Univerza na Primorskem Fakultete za humanistične študije, 25. 2. 2019
  • Srednja ekonomska šola Ljubljana – 1, 11. 3. 2019
  • Srednja ekonomska šola Ljubljana – 2, 11. 3. 2019
  • Prva Gimnazija Maribor, 15. 4. 2019
  • OŠ in SŠ Piran, 18. 4. 2019
  • Ekonomska šola Celje, 23. 4. 2019

Aktualno – Kampanja za nizkoogljično gospodarstvo

Učinkovita raba energije za podjetja vse bolj predstavlja pomembno konkurenčno prednost, saj ob rastočih cenah energije znižuje stroške poslovanja, kar je še posebej pomembno v energetsko intenzivnih industrijah. V Umanoteri smo pripravili pregled ukrepov, s katerimi so podjetja znižala lastno rabo energije, in politik, s katerimi države na sistemski ravni spodbujajo naložbe v energetsko učinkovitost. Dokument z naslovom Ukrepi in politike za učinkovito rabo energije v industriji: primeri iz prakse najdete na tej povezavi.

 

 

ENERGETSKO INTENZIVNA INDUSTRIJA V SLOVENIJI: poraba energije, dodana vrednost, delovna mesta

Dokument povzema trende v porabi energije v energetsko intenzivni industriji od pričetka krize dalje in prispevek energetsko intenzivne industrije v ustvarjanju dodane vrednosti v slovenskem gospodarstvu. V dokumentu opozarjamo tudi na številne olajšave in subvencije pri nakupih energentov, ki veljajo za manjše število podjetij, velikih porabnikov energije in nestimulativno naravnanost teh politik.

Dokument je na voljo tukaj.

Sporočilo za javnost: Kaj pa industrija?

 

 

V Sloveniji se glavnina podnebno-energetskih politik in ukrepov osredotoča na učinkovito rabo energije v stavbah in pridobivanje energije iz obnovljivih virov ter deloma na promet, kmetijstvo in odpadke. Medtem pa industrija, ki po porabi energije zaseda drugo mesto v Sloveniji, v razpravah in politikah ostaja bolj ali manj prezrta. Brez sodelovanja in ukrepov v industriji Slovenija energetskih in podnebnih ciljev ne bo dosegla. Zato predlagamo smernice za podjetja, ki se vežejo na rabo energije.

Smernice za učinkovito rabo energije smo junija 2019 naslovili na največje porabnike energije v Sloveniji (sporočilo za javnost).

 

>> Priporočila za izboljšanje sistemskega okolja za spodbujanje učinkovite rabe energije v industriji (tukaj)

 

O projektu

S projektom želimo prispevati k vzpostavljanju podporne družbene klime za oblikovanje, sprejetje in izvajanje ambicioznih, stroškovno učinkovitih in pravičnih ukrepov za doseganje nacionalnih ciljev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do 2020 in 2030.

Aktivnosti

(1) Kampanja Mladi za svojo podnebno prihodnost zajema aktivnosti informiranja, ozaveščanja in usposabljanja za izobraževalce in mlade (srednješolce in mlajše odrasle), katerih rezultat bodo tudi podnebna sporočila mladih. Izobraževanja za izobraževalce bodo vsebovala ozaveščanje o podnebnih spremembah ter usposabljanje za mentorstvo mladinskih podnebnih projektov. Pripravljen bo letak “Kaj lahko storim?”, mlade pa bomo spodbudili, da pripravijo sporočila odločevalcem s pričakovanji v zvezi z ukrepi za zmanjšanje emisij TGP, ki jih bomo preko medijev posredovali odločevalcem in jih uporabili v komunikacijskih aktivnostih.

(2) V kampanji za nizkoogljično gospodarstvo bomo pripravili informacije o porabi energije v slovenskem gospodarstvu. Identificirali, opisali in promovirali bomo dobre prakse ukrepov za povečanje URE v podjetjih in sistemskih spodbud. Iz primerov dobrih praks bomo izluščili smernice ter priporočila in jih posredovali podjetjem ter pristojnim resorjem oz. občinam. Preko medijev bomo s pobudo seznanili širšo javnost, v komuniciranju priporočil pa bomo uporabili tudi sporočila mladih.

(3) V podporo bomo izvajali aktivnosti informiranja, pripravljena bo tudi infografika. Povezanost aktivnosti bomo vzdrževali z upravljanjem spletnega mesta, vidnost bomo povečevali v družabnih medijih in s predstavitvami na dogodkih v organizaciji drugih.

Ozadje

Obdobje izvajanja projekta bo na področju podnebnih sprememb za Slovenijo pomembno na več ravneh: (1) približevali se bomo ciljni ravnini na poti k doseganju podnebnih ciljev do leta 2020 in potrebno bo vzdrževati tempo zmanjševanja emisij toplogrednih plinov (TGP). (2) to obdobje bo zaznamovano s pripravo Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij TGP do leta 2030, ki bo predstavljal osrednji nacionalni načrt za doseganje zavezujočega nacionalnega cilja zmanjšanja emisij TGP do 2030 v ne-ETS sektorju (predvidoma 15 % glede na leto 2005). (3) Približevala se bo veljavnost reformiranega evropskega sistema za trgovanje z izpusti (ETS), ki bo podjetja z največjimi izpusti TGP močneje kot doslej spodbujal k njihovemu zmanjševanju.

Zadnja evropska raziskava javnega mnenja o podnebnih spremembah (Eurobarometer, 2017) je pokazala, da nekateri trendi na področju podnebne ozaveščenosti v slovenski javnosti niso dobri. Na drugi strani so ukrepi za preprečevanje podnebnih sprememb v gospodarskem sektorju v veliki meri odvisni od davčne in subvencijske politike države. Država s fiskalno politiko doslej še ni uvedla učinkovitih spodbud za trajnostno energetsko prestrukturiranje podjetij, zato energetska intenzivnost v Sloveniji ostaja visoka in negativno vpliva na konkurenčnost podjetij in dolgoročno varnost delovnih mest. Izpusti TGP podjetij predstavljajo velik delež nacionalnih izpustov. Anketa SODO (2017) s pregledom rezultatov večletnega spremljanja stališč managerjev do URE in OVE je pokazala, da je med v raziskavi sodelujočimi podjetji v letu 2017 imelo le 23 % sprejeto strategijo ali načrt za varčevanje z električno energijo.

Ker bi slabšanje stanja ozaveščenosti o podnebnih spremembah v slovenski družbi lahko imelo škodljive posledice tudi na politično oportunost oz. ambicioznost podnebnih politik, si bo projekt prizadeval nasloviti zgoraj opisane vrzeli.

Trajanje: Projekt traja od 23. julija 2018 do 15. oktobra 2019.

Kontakt: Gaja Brecelj, vodja projekta, gaja@umanotera.org.

Projekt sofinancira Ministrstvo za okolje in prostor.

 

Krčenje prostora civilne družbe

Posamezniki, skupnosti in organizacije civilne družbe, ki se vključujejo v posvetovanja ali postopke za različne »razvojne« projekte, se vse pogosteje znajdejo pod napadom. Tega ne problematizirajo niti vlade ali vladne institucije niti razvojne institucije – nasprotno, pogosto so ravno vladne institucije tiste, ki ustvarijo pritisk na civilno družbo. Prostor sodelovanja in delovanja okoljskih organizacij in civilnih iniciativ se vztrajno krči, kljub temu, da gre za pomembne deležnike pri snovanju in izvajanju okoljskih in drugih politik.

Kako zaščititi civilno družbo in njen prostor delovanja? Kako zagotoviti, da bodo predpisi o demokratičnih procesih, sodelovanju javnosti ter varovanju človekovih pravic in okolja spoštovani? Ali bo šla Slovenija po poti Madžarske in številnih drugih držav, ki organizacije civilne družbe in civilne iniciative enačijo s tujimi vohuni in državnimi sovražniki? Ali pa bo šla po poti skandinavskih držav, kjer civilna družba pomembno prispeva v iskanju dobrih rešitev za družbo in okolje? Zakaj je civilna družba temeljni steber demokracije?

Na takšna in podobna vprašanja smo skušali odgovoriti v okviru posveta ‘Krčenje prostora civilne družbe’, s katerim smo želeli odpreti razpravo o vlogi civilne družbe in problematiki krčenja prostora civilne družbe.

> Program dogodka (5. 12. 2017)

> Sporočilo za javnost

> Vloga in pomen civilne družbe v Skandinaviji, Anja Olin-Pape, Svetovalni odbor za mlade pri Svetu Evrope, Švedska (ppt predstavitev)

> Razmere za civilno družbo na Madžarskem, Dóra Papp, Krétakör, Madžarska (ppt predstavitev)

> O ‘krčenju prostora’, Frank Barat, Transnational Institute, Nizozemska (video nagovor)

> Širjenje prostora civilne družbe, Gaja Brecelj, Umanotera (uvodni nagovor)

Fotografije z dogodka

 

Dogodek smo soorganizirale organizacije Focus, društvo za sonaraven razvoj, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj in Ekologi brez meja.

Plaktivat 7 – Alternative potrošništvu

Sedmi Plaktivat* nagovarja ljudi, ki so se začeli prebujati iz potrošniške mrzlice in vse bolj razmišljajo s svojo glavo. Zavedajo se, da utečeni vzorci niso edina možnost ter so odprti za alternativne oblike delovanja družbe. Pri obdarovanju ter kupovanju sprejemajo lastne odločitve in iščejo nove ideje.

* Plaktivat je TAM-TAMov družbeno odgovorni projekt, ki štirikrat letno preko razpisa za oblikovanje mestnega plakata spodbuja k pozitivnemu mišljenju in premikom v družbi.

 

Potrošništvo kot življenjski slog

Razvoj svetovnega kapitalističnega sistema je botroval nastanku potrošništva kot življenjskega sloga. Posedovanje (pogosto nepotrebnih) materialnih dobrin je postalo statusni simbol. Rodila se je potrošniška kultura, kjer potrošnja oz. posedovanje materialnih dobrin predstavlja užitek, ugodje, pozitivno samopodobo, smisel življenja. Slovenci smo potrošniško kulturo vzeli za svojo. Smo svetovni prvaki v površini nakupovalnih središč na prebivalca. Pogosto brez prevpraševanja o tem, kje in kako so bile stvari proizvedene, kupujemo poceni stvari, radi imamo akcije ipd. Potrošniška družba je tudi atomizirana družba. Nakupovanje ne zahteva odnosov s soljudmi, posameznikova oskrba je neodvisna od skupnosti, v kateri živi.

Nakup pa ni samo nakup. Vsak nakup vpliva na življenje ljudi in ostalih živih bitij po vsem svetu ter na stanje planeta. Današnji mednarodni trgovinski sistem spodbuja izkoriščanje ljudi in vodi v vedno večjo neenakost. Znaten delež dobrin, ki jih porabimo, izdelajo ali pridelajo najrevnejši, ki delajo v nečloveških razmerah. V zadnjem poročilu Oxfama beremo šokantne podatke, da je 1 % najbogatejših bogatejši od ostalega prebivalstva sveta.

V 20. stoletju je ob 3,7-kratni rasti prebivalstva skupna poraba materiala (rud, mineralov, fosilnih goriv ipd.) narasla za faktor 8, emisije toplogrednih plinov so se povečale za 13 krat. Danes vemo, da bo leta 2050 na Zemlji 9,7 milijarde ljudi in da se bo 3 milijarde prebivalcev, ki zdaj živijo na robu revščine, do leta 2030 premaknilo v srednji razred potrošnje. Pri tem pa je že danes 60 % zemeljskih ekosistemov degradiranih ali jih uporabljamo netrajnostno in posledice podnebnih sprememb ogrožajo vedno več ljudi. Razmah potrošništva je trčil v planetarne meje.

Neskončna rast potrošnje na omejenem planetu ni mogoča. Po starem enostavno ne gre več naprej.  To zavedanje kliče po prilagoditvi načinov proizvodnje in potrošnje, po življenju v okvirih nosilne sposobnosti okolja ter pravičnejši porazdelitvi dobrin.

 

Alternative potrošništvu

Nakup materialnih dobrin in posedovanje (lastnina) nista edina načina oskrbe z dobrinami. V različnih sferah družbe in kot reakcija na očitne težave prevladujočega neoliberalnega modela tržnega gospodarstva, (ponovno) raste pomen skupnostnih produkcijskih, upravljavskih in ekonomskih modelov, ki temeljijo na izposoji, izmenjavi, souporabi, solastništvu in nadomeščanju lastništva z uporabo storitev. Gre za vključujoče modele, ki temeljijo na soupravljanju ter krepijo solidarnost in družbeno povezanost prebivalstva. Gre za modele z vgrajeno »gospodinjsko logiko«, saj prispevajo k finančnim prihrankom, kakovosti našega okolja ter izgradnji medčloveških odnosov. Gre za modele, ki so tradicionalni in v naši družbi imajo korenine, vendar jih je v zadnjih desetletjih preglasilo agresivno oglaševanje.

V decembrskem času potrošniška mrzlica doseže vrhunec. In ravno takrat je, bolj kot kadarkoli, pomemben razmislek o tem, kaj v resnici potrebujemo in česa ne, kaj so resnično potrebni izdelki in kaj so izdelki, v katerih nakup nas prepričujejo vseprisotni oglaševalski prijemi. Tudi z obdarovanjem pokažemo svoje vrednote.

 

V Sloveniji se povečuje obseg in raznolikost ponudbe alternativnih načinov oskrbe. Souporabljamo, izmenjujemo, ponovno uporabljamo in izposojamo si lahko tako rekoč vse: obleke, igrače, avtomobil, kolo, orodje, hrano, semena, knjige, športne, glasbene in gospodinjske pripomočke…

 

Primeri takih alternativ so:

Tudi pri obdarovanju lahko posežemo po etičnih darilih in raje podarimo izkušnjo, morda celo z obdarovanjem naredimo dobro delo (npr. ohranimo delček tropskega gozda, zavarujemo čebele, ali podpremo pomoči potrebne).

 

Natečaj Plaktivat – Sodelujte in soustvarjajte svoj življenjski prostor

7. natečaj Plaktivat – družbeno odgovoren projekt za oblikovanje mestnega plakata, s katerim v družbi TAM-TAM spodbujajo k pozitivnemu mišljenju in premikom v družbi – je nastavil ogledalo (neodgovorni) potrošniški družbi, v središče pa postavil odgovorno potrošništvo in alternativne načine oskrbe. Rok za oddajo del je bil 24. novembra 2016, več informacij o projektu pa je na voljo na spletnem mestu www.tam-tam.si/slo/plaktivat.

Med 120 prispelimi deli iz 10 držav je žirijo prepričal absolvent Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Nal Klemen (več informacij tukaj), ki je 7. aprila 2017 prejel Zlato priznanje SOF – Slovenski oglaševalski festival za plakat Potrošniški labirint.

 

Ozelenjevanje občinskega proračuna

Namen projekta je opolnomočiti lokalne skupnosti za prispevanje k prehodu v zeleno, z viri gospodarno in konkurenčno nizkoogljično gospodarstvo in trajnostno družbo z zeleno reformo občinskih proračunov. S promocijo njenih gospodarskih, okoljskih in socialnih učinkov ter sodelovanjem s pristojnimi državnimi organi in deležniki bo projekt tlakoval pot tudi za hitrejše napredovanje zelene proračunske reforme na državni ravni ter s tem za trajnostne strukturne reforme, ki bodo prispevale k celoviti in trajni blaginji za vse.

> Priročnik za ozelenjevanje občinskega proračuna: Občinski proračun v podporo trajnostnemu razvoju lokalne skupnosti (oktober 2017)

> Ozelenjevanje občinskega proračuna: občina Ajdovščina pilotna občina v projektu (sporočilo za javnost ob zaključku pilotnega projekta) (oktober 2017)

> Vabljeni k prebiranju dokumenta Vzvodi in koristi zelene reforme občinskega proračuna – domače in tuje dobre prakse (oktober 2017)

> Priporočila za izboljšanje sistemskega okolja, da bi lokalne skupnosti lahko še bolje izrabile potencial svojega proračuna za transformativne politične in ekonomske prakse ter udejanjile kolektivno moč, da nas popeljejo na pot družbeno in okoljsko bolj vzdržnega razvoja. (oktober 2017) (sporočilo za javnost)

> Nacionalni posvet Napredne občine Slovenije: lokalnim skupnostim prijazni proračuni

(15. september 2017, Ljubljana)

*Predstavitve govorcev in posnetki:

  • Gaja Brecelj, Umanotera (posnetek)
  • Renata Karba, Umanotera (povezava) (posnetek)
  • Tilen Božič, Ministrstvo za finance (povezava) (posnetek)
  • Sven Schade, Generalni direktorat za okolje pri Evropski komisiji (povezava) (posnetek)
  • Hans-Wolf Zirkwitz, Urad za varstvo okolja v Mestu Stuttgart (povezava) (posnetek)
  • Violeta Bulc, evropska komisarka za promet (povezava) (posnetek)
  • Mojca Vendramin, Eko sklad, j.s. (povezava) (posnetek)
  • Okrogla miza naprednih slovenskih občin: kako jim je uspelo in kako bi lahko bile še boljše? (posnetek)
  • Bojan Sever, župan Občine Idrija
  • Tadej Beočanin, župan Občine Ajdovščina
  • Rajko Leban, direktor Goriške lokalne energetske agencije – GOLEA
  • Tatjana Bernik, vodja oddelka za okolje in prostor v Občini Škofja Loka
  • Janez Nared, višji znanstveni sodelavec na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU

*Fotografije z dogodka

*Sporočilo za javnost

*Vabilo na dogodek

> Predstavitev projekta Napredne občine Slovenije: lokalnim skupnostim prijazni proračuni na 24. redni seji Občinskega sveta Občine Ajdovščina (junij 2017) (koristi ozelenjevanja občinskih proračunov)

> Dokument Proračun lokalne skupnosti (april 2017)

> Pripravili smo poročilo o uporabi proračunskih mehanizmov za podporo prehodu v nizkoogljično in krožno gospodarstvo:Zelena proračunska reforma: politično in zakonodajno ozadje ter primeri iz drugih držav (marec 2017)

> Sporočilo za javnost ob predstavitvi poročila: Od zelene Slovenije ne bo ostalo veliko, če ne bomo postavili prave cene onesnaževanju (28. 3. 2017)

> Preverili smo, ali slovenske občine pri pripravi občinskega proračuna vključujejo zainteresirano javnost. (Sporočilo za javnost, 28. 11. 2016)

> V občini Ajdovščina so v letu 2016 uspešno izvedli prvi del projekta »Moja pobuda«, s katerim je občina povabila občanke in občane k sodelovanju pri načrtovanju porabe sredstev občinskega proračuna. Participativni proračun je bil izbran kot dobra praksa v okviru projekta Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri  in več o tej dobri praksi je na voljo tukaj (11. 11. 2016).

> Izobraževanje za trajnostni razvoj v občini Ajdovščina – predavanja in delavnice:

– Podnebje nas vse povezuje, PUM-O, 2. marec (vabilo)

– Podnebje nas vse povezuje, Študijski krožek Sivka, 16, marec (vabilo)

– Spoznaj svoj življenjski slog na primeru življenjskega cikla mobilnega telefona, PUM-O, 21. marec (vabilo)

– Zelena delovna mesta, Program za mlade, 4. april (vabilo)

Zapis o dogajanju na delavnicah v občini Ajdovščina smo povzeli v prispevku za lokalni časopis Latnik. (april 2017)

 

OZADJE

Potreba po trajnostnih strukturnih reformah za izhod iz krize

Netrajnostni način proizvodnje in potrošnje dobrin v svetu, za katerega sta značilna hitro usihanje naravnih virov in rastoča onesnaženost, postaja nevzdržen. Podnebne spremembe, upadanje biotske raznovrstnosti, degradacija habitatov ter pohajanje zalog surovin in fosilnih energentov od držav zahtevajo sprejetje učinkovitih ukrepov. V Sloveniji se še vedno soočamo tudi z zapuščino proračunske in gospodarske krize: visoko brezposelnostjo in javnim dolgom.

V strokovnih krogih obstaja soglasje, da je uporaba ekonomskih oz. tržnih instrumentov v okoljski politiki nujna in tudi najbolj učinkovita, saj delujejo neposredno. Konsolidacijski ukrepi, ki so bili do zdaj sprejeti v Sloveniji, so bili večinoma varčevalne narave in ne vključujejo vizije za prihodnji trajnostni razvoj. Zelena[1] proračunska reforma pa bi lahko ob konsolidaciji javnih financ spodbudila razvoj bolj učinkovitega in okolju prijaznega ter s tem bolj konkurenčnega gospodarstva, izhod iz visoke brezposelnosti in večjo blaginjo za vse. Namesto varčevalnih rezov na področju zdravstva, izobraževanja, sociale in kulture so za ljudi in državo boljši: postopna odprava okolju škodljivih subvencij, reforma okoljskih davkov in vlaganje proračunskih sredstev v učinkovitejšo in trajnostno infrastrukturo in tehnologije. Potrebujemo reforme, ki bodo hkrati naslavljale fiskalne in okoljske probleme ter strukturne probleme slovenskega gospodarstva (med njimi je energetska in snovna intenzivnost industrije) ter vključevale vizijo za trajnostni razvoj.

Zelena proračunska reforma – sinergijsko gonilo prehoda v zeleno gospodarstvo in trajnostno družbo

Zeleno proračunsko reformo (ZPR) lahko opredelimo kot reformo, ki obsega prilagoditev vseh javnofinančnih postavk, bodisi na prihodkovni ali odhodkovni strani, z upoštevanjem merila trajnostnosti. Zajema odpravo okolju škodljivih subvencij, spodbude za zelene investicije in zeleno javno naročanje ter reformo davčnega sistema – dvig okoljskih dajatev ter preusmeritev obdavčenja iz dobrega (delo) na slabo (poraba virov in emisije).

Teoretično jasen koncept je v praksi dolgotrajen proces, katerega rezultati se izkazujejo postopoma in na dolgi rok. ZPR lahko pripomore k uravnoteženju javnih financ in vladi omogoči, da proračun usmeri na druga področja ali zmanjša zadolženost; spodbudi učinkovitejšo rabo virov in gospodarstvu ter posameznikom pošlje korektne tržne signale; zmanjša (kolateralne) negativne učinke – npr. na zdravje in okolje; poveča konkurenčnost gospodarstva; spodbudi inovativnost in prehod na zeleno, krožno gospodarstvo; poveča zaposlenost; krepi dobro upravljanje, skladnost politik in delovanje v javnem interesu. V fiskalni politiki se odraža dejanska vsebinska usmeritev vladajoče politike.

Zelena reforma proračuna je horizontalni ukrep, ki prinaša najbolj celovito rešitev za netrajnostne vzorce v družbi in podpira celovito usmeritev v zeleno, z viri gospodarno in konkurenčno nizkoogljično gospodarstvo in trajnostno družbo.

 

NAMEN PROJEKTA

Namen projekta je opolnomočiti lokalne skupnosti za prispevanje k prehodu v zeleno, z viri gospodarno in konkurenčno nizkoogljično gospodarstvo in trajnostno družbo z zeleno reformo občinskih proračunov. S promocijo njenih gospodarskih, okoljskih in socialnih učinkov ter sodelovanjem s pristojnimi državnimi organi in deležniki bo projekt tlakoval pot tudi za hitrejše napredovanje zelene proračunske reforme na državni ravni ter s tem za trajnostne strukturne reforme, ki bodo prispevale k celoviti in trajni blaginji za vse.

 

CILJI PROJEKTA

  • izboljšanje zavedanja slovenske javnosti o večplastnih koristih zelene proračunske reforme in izgradnja politične podpore za zeleno reformo državnega proračuna;
  • povečanje prisotnosti koncepta zelene proračunske reforme v slovenskem političnem diskurzu na lokalni in državni ravni;
  • povečanje prepoznavnosti domačih in tujih dobrih praks različnih ukrepov zelene proračunske reforme v slovenski javnosti, pri odločevalcih in pripravljavcih predpisov;
  • podpora izbrani lokalni skupnosti (občini) v vključujočem procesu strateškega razvojnega načrtovanja in pripravi ukrepov za ozelenitev občinskega proračuna;
  • izboljšanje prepoznavnosti potencialov za ozelenitev gospodarstva in prehod v trajnostno skupnost v občinah;
  • povečana motivacija slovenskih občin za ozelenitev občinskih proračunov;
  • ustaviti okoljsko škodo zaradi škodljivih posrednih ali neposrednih subvencij;
  • zmanjšati energetsko intenzivnost in intenzivnost porabe virov slovenskega gospodarstva;
  • dvigniti delež zelenih investicij in potrošnje v industriji in gospodinjstvih.

 

AKTIVNOSTI

V okviru projekta bomo izvedli:

  • Kampanjo na nacionalni ravni za promocijo koncepta, ki vključuje analizo koncepta in predstavitev dobrih praks ozelenjevanja občinskega proračuna, analizo generičnega proračuna slovenske občine, delo s pristojnimi državnimi organi in deležniki za vzpostavitev podpornega sistema na nacionalni ravni za ozelenjevanje državnega in občinskih proračunov, izvedbo nacionalnega posveta ter promocijo koncepta ozelenjevanja občinskega proračuna.
  • Pilotni projekt “Ozelenjevanje občinskega proračuna”, ki vključuje sodelovanje v procesu nastajanja vizije in strategije razvoja Občine Ajdovščina, oblikovanje predlogov ozelenitve občinskega proračuna, pripravo argumentacije za deležnike v lokalni skupnosti, usposabljanje občinskih uradnikov in svetnikov, izbor rešitev in sodelovanje v procesu priprave (rebalansa) proračuna 2017, podporo ekipi na občini pri izvajanju aktivnosti ter predstavitev izbranih rešitev za javnost.
  • Priročnik in priporočila ter diseminacija. Ta sklop zajema pripravo priročnika za ozelenjevanje občinskega proračuna, promocijo priročnika in razvitih rešitev ter pripravo priporočil za izboljšanje predpisov v podporo ozelenjevanja občinskega proračuna in odstranitev ovir, ki niso v pristojnosti občine.

 

TRAJANJE: Projekt traja od 1. septembra 2016 do 31. oktobra 2017.

KONTAKT: Gaja Brecelj, vodja projekta, gaja@umanotera.org.

 

[1] »Zeleno« v tem kontekstu pomeni (1) okolju manj škodljivo (glede emisij v vodo, zrak in tla, odpadkov, škodljivih vplivov na biotsko in habitatno raznovrstnost) in (2) z manj izčrpavanja naravnih virov (surovin, energentov, vode, rodovitne prsti ipd.), poleg tega pa tudi (3) socialno pravično.

 

Infolist projekta Ozelenjevanje občinskega proračuna

 

LOGO_MOP_SLO

 

 

Projekt sofinancira Ministrstvo za okolje in prostor.