STOP ISDS

V današnjem mednarodnem sistemu imajo korporacije na voljo posebne ekskluzivne pravice in lastni globalni zasebni »sodni« sistem, s katerim izsiljujejo države. Mehanizem ISDS korporacijam omogoča, da napadajo države pred posebnimi tribunali, kadarkoli te sprejmejo zakonodajo, ki bi lahko škodila njihovim dobičkom. Mehanizem ISDS je grožnja demokratičnemu odločanju, vladavini prava, človekovim pravicam, varovanju okolja in zdravja, javnim storitvam, enakopravnosti spolov, kot tudi delavskim in potrošniškim pravicam.

Na ta dejstva smo opozarjali že v okviru kampanje o prostotrgovinskih sporazumih TTIP in CETA. Sedaj želimo za zmeraj opraviti z mehanizmom ISDS, tako da Slovenija ne podpiše sporazumov z mehanizmom ISDS in ukine vse obstoječe sporazume, ki ta mehanizem vsebujejo.

Pridruži se evropski pobudi in spodaj dodaj svoj podpis k peticiji!

Kodeks obnašanja v naravi v Sloveniji

27. septembra 2018 smo na konferenci na Gozdarskem inštitutu in Zavodu za gozdove Slovenije predstavili kodeks obnašanja v naravi v Sloveniji, ki smo ga poimenovali »Obisk v naravi«. Smernice temeljijo na že uveljavljenem, a ne zapisanem konsenzu slovenske družbe in je neke vrste dogovor med lastniki zemlje, vzgojnimi organizacijami, ki svoje dejavnosti izvajajo v naravi, ostalo civilno družbo in pristojnimi institucijami. Cilj kodeksa je bolje informirati obiskovalce narave ter turiste, kako se v Sloveniji obnašamo v naravi.

Zgodovina – razvoj kodeksa

Na pobudo Zveze tabornikov Slovenije smo se 12. maja 2017 prvič sestali predstavniki civilno družbenih organizacij, ki se ukvarjamo z rekreacijo in vzgojo v naravi (PZS, LZS, RZS, SKM, ZSKSS, ZTS), turizmom (TZS) in varstvom okolja (Umanotera), predstavniki Zveze lastnikov gozdov Slovenije, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) ter Zavoda za gozdove Slovenije.

Na prvem sestanku smo govorili o pomenu prostega dostopa do narave za rekreacijo in turizem, o pomenu vzgoje in odgovornosti organizacij, ki se ukvarjajo z rekreacijo, partnerstvu med obiskovalci, lastniki in državnimi organi pri ohranjanju narave. Ocenili smo, da Slovenija ponuja izjemne možnosti za obiskovanje narave in da je sedanja ureditev področja, ne glede na nekatere negativne izkušnje in pojave, relativno dobra. To je v veliki meri zasluga pripravljenosti lastnikov gozdov in kmetijskih zemljišč, da sprejemajo prost dostop obiskovalcev in vzgojnega dela v rekreacijskih organizacijah pri vzpostavljanju pravil obnašanja v naravi. Strinjali pa smo se, da takšnega stanja ne smemo jemati za samoumevno in da bi bilo koristno okrepiti družbeni dialog in oblikovanje družbenih norm na tem področju.

Dogovorili smo se, da bomo civilnodružbene organizacije v odprtem dialogu z lastniki, državnimi organi in siceršnjo javnostjo na podlagi že obstoječih norm skušale oblikovati kodeks obnašanja v naravi v Sloveniji, ki bo predstavljal enotno podlago za vzgojo obiskovalcev narave in za obveščanje turistov.

Zveza tabornikov Slovenije je bila pooblaščena, da kot pobudnica vodi ta proces. Tako smo se v maju 2017 dogovorili, da bomo vzpostavili programski odbor, v katerem bodo sodelovali predstavniki vključenih organizacij in ustanov, poleg prvotnih pobudnikov pa smo v procesu priprave kodeksa pritegnili tudi druge.

Do septembra 2018 se je programski odbor povečal na skupaj 27 sodelujočih organizacij, ustanov in projektov, ki skupaj pripravili kodeks »Obisk v naravi«.

Obisk v naravi – Kodeks obnašanja v naravi v Sloveniji

Slovenija leži na stiku med alpsko, sredozemsko in celin­sko regijo Evrope, zato je njena narava raznolika in lepa. S sistemskim varstvom in izvajanjem številnih aktivnosti že­limo zagotoviti, da bi sedanje generacije, ki živijo na tem prostoru, izboljšale svoj odnos do narave in jo posledično ohranjale. Več kot tri četrtine zemljišč je v zasebni lasti, a je vsem dovoljen spoštljiv obisk gozdov, rek, gora in morja ter uporaba poti. Podajanje v naravo na oddih in rekreacijo ima na območju Slovenije dolgo tradicijo, za dober zgled pa skrbi vrsta organizacij.

Obiskovanje narave in uživanje njenih dobrobiti je vse bolj priljubljeno. Domačim se pridružujejo tuji obiskovalci, prav tako se povečuje ponudba za tiste, ki aktivno preživljajo svoj prosti čas v naravi. Da bi naravo in njene dobrobiti ohranili za nas in prihodnje rodove, se je treba močno potruditi.

Zapisani kodeks predstavlja usme­ritve, ki spoštujejo zakonodajo ter temeljijo na tradiciji in ravnanjih, izoblikovanih skozi čas. Usmeritve so zapisane splošno in poljudno, tako da jih lahko uporablja vsak.

Kodeks je bil pripravljen na pobudo Zveze tabornikov Slovenije, oblikovale in podpisale pa smo ga naslednje organizacije (po abecednem vrstnem redu):

Za spletno uporabo je kodeks dostopen tu:

Če želite kodeks pri svojem delu uporabljati v tiskani verziji, se za datoteko, primerno za tisk, obrnite na komunikacije@taborniki.si.

Klima za podnebje

Infografika: Podnebne spremembe in projekcije za Slovenijo (za prenos na voljo tukaj) (viri)
Letak “Kaj lahko storim za blaženje podnebnih sprememb” je za prenos na voljo tukaj.

(Sporočilo za javnost)

Aktualno – Mladi za svojo podnebno prihodnost

Izšel katalog mladinskih podnebnih projektov (september 2019) (prenos tukaj)

Kaj mladi iz vse Slovenije sporočajo odločevalcem glede podnebnih sprememb?

Video >> Kaj lahko storim za blaženje podnebnih sprememb:

Greta Thunberg – govor na konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP24) – slovenski podnapisi

Izvedena usposabljanja o podnebnih spremembah za izobraževalce (16. oktober 2018, od 9. do 15. ure: Maribor in 23. oktober 2018, od 9. do 15. ure: Koper). Gradiva:

Izvedena usposabljanja za mlade:

  • Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor, 25. 9. 2018
  • Osnovna šola Milana Šuštaršiča, 26. 9. 2018
  • Osnovna šola Olge Meglič na Ptuju – 1, 16. 11. 2018
  • Osnovna šola Olge Meglič na Ptuju – 2, 16. 11. 2018
  • I. gimnazija Celje, 5. 12. 2018
  • Gimnazija Ledina, 6. 12. 2018
  • PUM-O, Andragoški zavod Maribor, 6. 12. 2018
  • Srednja ekonomska šola Maribor, 6. 12. 2018
  • Fakulteta za dizajn, 10. 12. 2018
  • PUM-O Škofja Loka, 11. 12. 2018
  • Izobraževalni center Memory Koper, 23. 1. 2019
  • PUM-O Celje, 28. 1. 2019
  • Šolski center Velenje, 30. 1. 2019
  • Biotehniška šola Maribor, 4. 2. 2019
  • Univerza na Primorskem Fakultete za humanistične študije, 25. 2. 2019
  • Srednja ekonomska šola Ljubljana – 1, 11. 3. 2019
  • Srednja ekonomska šola Ljubljana – 2, 11. 3. 2019
  • Prva Gimnazija Maribor, 15. 4. 2019
  • OŠ in SŠ Piran, 18. 4. 2019
  • Ekonomska šola Celje, 23. 4. 2019

Aktualno – Kampanja za nizkoogljično gospodarstvo

Učinkovita raba energije za podjetja vse bolj predstavlja pomembno konkurenčno prednost, saj ob rastočih cenah energije znižuje stroške poslovanja, kar je še posebej pomembno v energetsko intenzivnih industrijah. V Umanoteri smo pripravili pregled ukrepov, s katerimi so podjetja znižala lastno rabo energije, in politik, s katerimi države na sistemski ravni spodbujajo naložbe v energetsko učinkovitost. Dokument z naslovom Ukrepi in politike za učinkovito rabo energije v industriji: primeri iz prakse najdete na tej povezavi.

 

 

ENERGETSKO INTENZIVNA INDUSTRIJA V SLOVENIJI: poraba energije, dodana vrednost, delovna mesta

Dokument povzema trende v porabi energije v energetsko intenzivni industriji od pričetka krize dalje in prispevek energetsko intenzivne industrije v ustvarjanju dodane vrednosti v slovenskem gospodarstvu. V dokumentu opozarjamo tudi na številne olajšave in subvencije pri nakupih energentov, ki veljajo za manjše število podjetij, velikih porabnikov energije in nestimulativno naravnanost teh politik.

Dokument je na voljo tukaj.

Sporočilo za javnost: Kaj pa industrija?

 

 

V Sloveniji se glavnina podnebno-energetskih politik in ukrepov osredotoča na učinkovito rabo energije v stavbah in pridobivanje energije iz obnovljivih virov ter deloma na promet, kmetijstvo in odpadke. Medtem pa industrija, ki po porabi energije zaseda drugo mesto v Sloveniji, v razpravah in politikah ostaja bolj ali manj prezrta. Brez sodelovanja in ukrepov v industriji Slovenija energetskih in podnebnih ciljev ne bo dosegla. Zato predlagamo smernice za podjetja, ki se vežejo na rabo energije.

Smernice za učinkovito rabo energije smo junija 2019 naslovili na največje porabnike energije v Sloveniji (sporočilo za javnost).

 

>> Priporočila za izboljšanje sistemskega okolja za spodbujanje učinkovite rabe energije v industriji (tukaj)

 

O projektu

S projektom želimo prispevati k vzpostavljanju podporne družbene klime za oblikovanje, sprejetje in izvajanje ambicioznih, stroškovno učinkovitih in pravičnih ukrepov za doseganje nacionalnih ciljev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do 2020 in 2030.

Aktivnosti

(1) Kampanja Mladi za svojo podnebno prihodnost zajema aktivnosti informiranja, ozaveščanja in usposabljanja za izobraževalce in mlade (srednješolce in mlajše odrasle), katerih rezultat bodo tudi podnebna sporočila mladih. Izobraževanja za izobraževalce bodo vsebovala ozaveščanje o podnebnih spremembah ter usposabljanje za mentorstvo mladinskih podnebnih projektov. Pripravljen bo letak “Kaj lahko storim?”, mlade pa bomo spodbudili, da pripravijo sporočila odločevalcem s pričakovanji v zvezi z ukrepi za zmanjšanje emisij TGP, ki jih bomo preko medijev posredovali odločevalcem in jih uporabili v komunikacijskih aktivnostih.

(2) V kampanji za nizkoogljično gospodarstvo bomo pripravili informacije o porabi energije v slovenskem gospodarstvu. Identificirali, opisali in promovirali bomo dobre prakse ukrepov za povečanje URE v podjetjih in sistemskih spodbud. Iz primerov dobrih praks bomo izluščili smernice ter priporočila in jih posredovali podjetjem ter pristojnim resorjem oz. občinam. Preko medijev bomo s pobudo seznanili širšo javnost, v komuniciranju priporočil pa bomo uporabili tudi sporočila mladih.

(3) V podporo bomo izvajali aktivnosti informiranja, pripravljena bo tudi infografika. Povezanost aktivnosti bomo vzdrževali z upravljanjem spletnega mesta, vidnost bomo povečevali v družabnih medijih in s predstavitvami na dogodkih v organizaciji drugih.

Ozadje

Obdobje izvajanja projekta bo na področju podnebnih sprememb za Slovenijo pomembno na več ravneh: (1) približevali se bomo ciljni ravnini na poti k doseganju podnebnih ciljev do leta 2020 in potrebno bo vzdrževati tempo zmanjševanja emisij toplogrednih plinov (TGP). (2) to obdobje bo zaznamovano s pripravo Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij TGP do leta 2030, ki bo predstavljal osrednji nacionalni načrt za doseganje zavezujočega nacionalnega cilja zmanjšanja emisij TGP do 2030 v ne-ETS sektorju (predvidoma 15 % glede na leto 2005). (3) Približevala se bo veljavnost reformiranega evropskega sistema za trgovanje z izpusti (ETS), ki bo podjetja z največjimi izpusti TGP močneje kot doslej spodbujal k njihovemu zmanjševanju.

Zadnja evropska raziskava javnega mnenja o podnebnih spremembah (Eurobarometer, 2017) je pokazala, da nekateri trendi na področju podnebne ozaveščenosti v slovenski javnosti niso dobri. Na drugi strani so ukrepi za preprečevanje podnebnih sprememb v gospodarskem sektorju v veliki meri odvisni od davčne in subvencijske politike države. Država s fiskalno politiko doslej še ni uvedla učinkovitih spodbud za trajnostno energetsko prestrukturiranje podjetij, zato energetska intenzivnost v Sloveniji ostaja visoka in negativno vpliva na konkurenčnost podjetij in dolgoročno varnost delovnih mest. Izpusti TGP podjetij predstavljajo velik delež nacionalnih izpustov. Anketa SODO (2017) s pregledom rezultatov večletnega spremljanja stališč managerjev do URE in OVE je pokazala, da je med v raziskavi sodelujočimi podjetji v letu 2017 imelo le 23 % sprejeto strategijo ali načrt za varčevanje z električno energijo.

Ker bi slabšanje stanja ozaveščenosti o podnebnih spremembah v slovenski družbi lahko imelo škodljive posledice tudi na politično oportunost oz. ambicioznost podnebnih politik, si bo projekt prizadeval nasloviti zgoraj opisane vrzeli.

Trajanje: Projekt traja od 23. julija 2018 do 15. oktobra 2019.

Kontakt: Gaja Brecelj, vodja projekta, gaja@umanotera.org.

Projekt sofinancira Ministrstvo za okolje in prostor.

 

Krčenje prostora civilne družbe

Posamezniki, skupnosti in organizacije civilne družbe, ki se vključujejo v posvetovanja ali postopke za različne »razvojne« projekte, se vse pogosteje znajdejo pod napadom. Tega ne problematizirajo niti vlade ali vladne institucije niti razvojne institucije – nasprotno, pogosto so ravno vladne institucije tiste, ki ustvarijo pritisk na civilno družbo. Prostor sodelovanja in delovanja okoljskih organizacij in civilnih iniciativ se vztrajno krči, kljub temu, da gre za pomembne deležnike pri snovanju in izvajanju okoljskih in drugih politik.

Kako zaščititi civilno družbo in njen prostor delovanja? Kako zagotoviti, da bodo predpisi o demokratičnih procesih, sodelovanju javnosti ter varovanju človekovih pravic in okolja spoštovani? Ali bo šla Slovenija po poti Madžarske in številnih drugih držav, ki organizacije civilne družbe in civilne iniciative enačijo s tujimi vohuni in državnimi sovražniki? Ali pa bo šla po poti skandinavskih držav, kjer civilna družba pomembno prispeva v iskanju dobrih rešitev za družbo in okolje? Zakaj je civilna družba temeljni steber demokracije?

Na takšna in podobna vprašanja smo skušali odgovoriti v okviru posveta ‘Krčenje prostora civilne družbe’, s katerim smo želeli odpreti razpravo o vlogi civilne družbe in problematiki krčenja prostora civilne družbe.

> Program dogodka (5. 12. 2017)

> Sporočilo za javnost

> Vloga in pomen civilne družbe v Skandinaviji, Anja Olin-Pape, Svetovalni odbor za mlade pri Svetu Evrope, Švedska (ppt predstavitev)

> Razmere za civilno družbo na Madžarskem, Dóra Papp, Krétakör, Madžarska (ppt predstavitev)

> O ‘krčenju prostora’, Frank Barat, Transnational Institute, Nizozemska (video nagovor)

> Širjenje prostora civilne družbe, Gaja Brecelj, Umanotera (uvodni nagovor)

Fotografije z dogodka

 

Dogodek smo soorganizirale organizacije Focus, društvo za sonaraven razvoj, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj in Ekologi brez meja.

Plaktivat 7 – Alternative potrošništvu

Sedmi Plaktivat* nagovarja ljudi, ki so se začeli prebujati iz potrošniške mrzlice in vse bolj razmišljajo s svojo glavo. Zavedajo se, da utečeni vzorci niso edina možnost ter so odprti za alternativne oblike delovanja družbe. Pri obdarovanju ter kupovanju sprejemajo lastne odločitve in iščejo nove ideje.

* Plaktivat je TAM-TAMov družbeno odgovorni projekt, ki štirikrat letno preko razpisa za oblikovanje mestnega plakata spodbuja k pozitivnemu mišljenju in premikom v družbi.

 

Potrošništvo kot življenjski slog

Razvoj svetovnega kapitalističnega sistema je botroval nastanku potrošništva kot življenjskega sloga. Posedovanje (pogosto nepotrebnih) materialnih dobrin je postalo statusni simbol. Rodila se je potrošniška kultura, kjer potrošnja oz. posedovanje materialnih dobrin predstavlja užitek, ugodje, pozitivno samopodobo, smisel življenja. Slovenci smo potrošniško kulturo vzeli za svojo. Smo svetovni prvaki v površini nakupovalnih središč na prebivalca. Pogosto brez prevpraševanja o tem, kje in kako so bile stvari proizvedene, kupujemo poceni stvari, radi imamo akcije ipd. Potrošniška družba je tudi atomizirana družba. Nakupovanje ne zahteva odnosov s soljudmi, posameznikova oskrba je neodvisna od skupnosti, v kateri živi.

Nakup pa ni samo nakup. Vsak nakup vpliva na življenje ljudi in ostalih živih bitij po vsem svetu ter na stanje planeta. Današnji mednarodni trgovinski sistem spodbuja izkoriščanje ljudi in vodi v vedno večjo neenakost. Znaten delež dobrin, ki jih porabimo, izdelajo ali pridelajo najrevnejši, ki delajo v nečloveških razmerah. V zadnjem poročilu Oxfama beremo šokantne podatke, da je 1 % najbogatejših bogatejši od ostalega prebivalstva sveta.

V 20. stoletju je ob 3,7-kratni rasti prebivalstva skupna poraba materiala (rud, mineralov, fosilnih goriv ipd.) narasla za faktor 8, emisije toplogrednih plinov so se povečale za 13 krat. Danes vemo, da bo leta 2050 na Zemlji 9,7 milijarde ljudi in da se bo 3 milijarde prebivalcev, ki zdaj živijo na robu revščine, do leta 2030 premaknilo v srednji razred potrošnje. Pri tem pa je že danes 60 % zemeljskih ekosistemov degradiranih ali jih uporabljamo netrajnostno in posledice podnebnih sprememb ogrožajo vedno več ljudi. Razmah potrošništva je trčil v planetarne meje.

Neskončna rast potrošnje na omejenem planetu ni mogoča. Po starem enostavno ne gre več naprej.  To zavedanje kliče po prilagoditvi načinov proizvodnje in potrošnje, po življenju v okvirih nosilne sposobnosti okolja ter pravičnejši porazdelitvi dobrin.

 

Alternative potrošništvu

Nakup materialnih dobrin in posedovanje (lastnina) nista edina načina oskrbe z dobrinami. V različnih sferah družbe in kot reakcija na očitne težave prevladujočega neoliberalnega modela tržnega gospodarstva, (ponovno) raste pomen skupnostnih produkcijskih, upravljavskih in ekonomskih modelov, ki temeljijo na izposoji, izmenjavi, souporabi, solastništvu in nadomeščanju lastništva z uporabo storitev. Gre za vključujoče modele, ki temeljijo na soupravljanju ter krepijo solidarnost in družbeno povezanost prebivalstva. Gre za modele z vgrajeno »gospodinjsko logiko«, saj prispevajo k finančnim prihrankom, kakovosti našega okolja ter izgradnji medčloveških odnosov. Gre za modele, ki so tradicionalni in v naši družbi imajo korenine, vendar jih je v zadnjih desetletjih preglasilo agresivno oglaševanje.

V decembrskem času potrošniška mrzlica doseže vrhunec. In ravno takrat je, bolj kot kadarkoli, pomemben razmislek o tem, kaj v resnici potrebujemo in česa ne, kaj so resnično potrebni izdelki in kaj so izdelki, v katerih nakup nas prepričujejo vseprisotni oglaševalski prijemi. Tudi z obdarovanjem pokažemo svoje vrednote.

 

V Sloveniji se povečuje obseg in raznolikost ponudbe alternativnih načinov oskrbe. Souporabljamo, izmenjujemo, ponovno uporabljamo in izposojamo si lahko tako rekoč vse: obleke, igrače, avtomobil, kolo, orodje, hrano, semena, knjige, športne, glasbene in gospodinjske pripomočke…

 

Primeri takih alternativ so:

Tudi pri obdarovanju lahko posežemo po etičnih darilih in raje podarimo izkušnjo, morda celo z obdarovanjem naredimo dobro delo (npr. ohranimo delček tropskega gozda, zavarujemo čebele, ali podpremo pomoči potrebne).

 

Natečaj Plaktivat – Sodelujte in soustvarjajte svoj življenjski prostor

7. natečaj Plaktivat – družbeno odgovoren projekt za oblikovanje mestnega plakata, s katerim v družbi TAM-TAM spodbujajo k pozitivnemu mišljenju in premikom v družbi – je nastavil ogledalo (neodgovorni) potrošniški družbi, v središče pa postavil odgovorno potrošništvo in alternativne načine oskrbe. Rok za oddajo del je bil 24. novembra 2016, več informacij o projektu pa je na voljo na spletnem mestu www.tam-tam.si/slo/plaktivat.

Med 120 prispelimi deli iz 10 držav je žirijo prepričal absolvent Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Nal Klemen (več informacij tukaj), ki je 7. aprila 2017 prejel Zlato priznanje SOF – Slovenski oglaševalski festival za plakat Potrošniški labirint.

 

Ozelenjevanje občinskega proračuna

Namen projekta je opolnomočiti lokalne skupnosti za prispevanje k prehodu v zeleno, z viri gospodarno in konkurenčno nizkoogljično gospodarstvo in trajnostno družbo z zeleno reformo občinskih proračunov. S promocijo njenih gospodarskih, okoljskih in socialnih učinkov ter sodelovanjem s pristojnimi državnimi organi in deležniki bo projekt tlakoval pot tudi za hitrejše napredovanje zelene proračunske reforme na državni ravni ter s tem za trajnostne strukturne reforme, ki bodo prispevale k celoviti in trajni blaginji za vse.

> Priročnik za ozelenjevanje občinskega proračuna: Občinski proračun v podporo trajnostnemu razvoju lokalne skupnosti (oktober 2017)

> Ozelenjevanje občinskega proračuna: občina Ajdovščina pilotna občina v projektu (sporočilo za javnost ob zaključku pilotnega projekta) (oktober 2017)

> Vabljeni k prebiranju dokumenta Vzvodi in koristi zelene reforme občinskega proračuna – domače in tuje dobre prakse (oktober 2017)

> Priporočila za izboljšanje sistemskega okolja, da bi lokalne skupnosti lahko še bolje izrabile potencial svojega proračuna za transformativne politične in ekonomske prakse ter udejanjile kolektivno moč, da nas popeljejo na pot družbeno in okoljsko bolj vzdržnega razvoja. (oktober 2017) (sporočilo za javnost)

> Nacionalni posvet Napredne občine Slovenije: lokalnim skupnostim prijazni proračuni

(15. september 2017, Ljubljana)

*Predstavitve govorcev in posnetki:

  • Gaja Brecelj, Umanotera (posnetek)
  • Renata Karba, Umanotera (povezava) (posnetek)
  • Tilen Božič, Ministrstvo za finance (povezava) (posnetek)
  • Sven Schade, Generalni direktorat za okolje pri Evropski komisiji (povezava) (posnetek)
  • Hans-Wolf Zirkwitz, Urad za varstvo okolja v Mestu Stuttgart (povezava) (posnetek)
  • Violeta Bulc, evropska komisarka za promet (povezava) (posnetek)
  • Mojca Vendramin, Eko sklad, j.s. (povezava) (posnetek)
  • Okrogla miza naprednih slovenskih občin: kako jim je uspelo in kako bi lahko bile še boljše? (posnetek)
  • Bojan Sever, župan Občine Idrija
  • Tadej Beočanin, župan Občine Ajdovščina
  • Rajko Leban, direktor Goriške lokalne energetske agencije – GOLEA
  • Tatjana Bernik, vodja oddelka za okolje in prostor v Občini Škofja Loka
  • Janez Nared, višji znanstveni sodelavec na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU

*Fotografije z dogodka

*Sporočilo za javnost

*Vabilo na dogodek

> Predstavitev projekta Napredne občine Slovenije: lokalnim skupnostim prijazni proračuni na 24. redni seji Občinskega sveta Občine Ajdovščina (junij 2017) (koristi ozelenjevanja občinskih proračunov)

> Dokument Proračun lokalne skupnosti (april 2017)

> Pripravili smo poročilo o uporabi proračunskih mehanizmov za podporo prehodu v nizkoogljično in krožno gospodarstvo:Zelena proračunska reforma: politično in zakonodajno ozadje ter primeri iz drugih držav (marec 2017)

> Sporočilo za javnost ob predstavitvi poročila: Od zelene Slovenije ne bo ostalo veliko, če ne bomo postavili prave cene onesnaževanju (28. 3. 2017)

> Preverili smo, ali slovenske občine pri pripravi občinskega proračuna vključujejo zainteresirano javnost. (Sporočilo za javnost, 28. 11. 2016)

> V občini Ajdovščina so v letu 2016 uspešno izvedli prvi del projekta »Moja pobuda«, s katerim je občina povabila občanke in občane k sodelovanju pri načrtovanju porabe sredstev občinskega proračuna. Participativni proračun je bil izbran kot dobra praksa v okviru projekta Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri  in več o tej dobri praksi je na voljo tukaj (11. 11. 2016).

> Izobraževanje za trajnostni razvoj v občini Ajdovščina – predavanja in delavnice:

– Podnebje nas vse povezuje, PUM-O, 2. marec (vabilo)

– Podnebje nas vse povezuje, Študijski krožek Sivka, 16, marec (vabilo)

– Spoznaj svoj življenjski slog na primeru življenjskega cikla mobilnega telefona, PUM-O, 21. marec (vabilo)

– Zelena delovna mesta, Program za mlade, 4. april (vabilo)

Zapis o dogajanju na delavnicah v občini Ajdovščina smo povzeli v prispevku za lokalni časopis Latnik. (april 2017)

 

OZADJE

Potreba po trajnostnih strukturnih reformah za izhod iz krize

Netrajnostni način proizvodnje in potrošnje dobrin v svetu, za katerega sta značilna hitro usihanje naravnih virov in rastoča onesnaženost, postaja nevzdržen. Podnebne spremembe, upadanje biotske raznovrstnosti, degradacija habitatov ter pohajanje zalog surovin in fosilnih energentov od držav zahtevajo sprejetje učinkovitih ukrepov. V Sloveniji se še vedno soočamo tudi z zapuščino proračunske in gospodarske krize: visoko brezposelnostjo in javnim dolgom.

V strokovnih krogih obstaja soglasje, da je uporaba ekonomskih oz. tržnih instrumentov v okoljski politiki nujna in tudi najbolj učinkovita, saj delujejo neposredno. Konsolidacijski ukrepi, ki so bili do zdaj sprejeti v Sloveniji, so bili večinoma varčevalne narave in ne vključujejo vizije za prihodnji trajnostni razvoj. Zelena[1] proračunska reforma pa bi lahko ob konsolidaciji javnih financ spodbudila razvoj bolj učinkovitega in okolju prijaznega ter s tem bolj konkurenčnega gospodarstva, izhod iz visoke brezposelnosti in večjo blaginjo za vse. Namesto varčevalnih rezov na področju zdravstva, izobraževanja, sociale in kulture so za ljudi in državo boljši: postopna odprava okolju škodljivih subvencij, reforma okoljskih davkov in vlaganje proračunskih sredstev v učinkovitejšo in trajnostno infrastrukturo in tehnologije. Potrebujemo reforme, ki bodo hkrati naslavljale fiskalne in okoljske probleme ter strukturne probleme slovenskega gospodarstva (med njimi je energetska in snovna intenzivnost industrije) ter vključevale vizijo za trajnostni razvoj.

Zelena proračunska reforma – sinergijsko gonilo prehoda v zeleno gospodarstvo in trajnostno družbo

Zeleno proračunsko reformo (ZPR) lahko opredelimo kot reformo, ki obsega prilagoditev vseh javnofinančnih postavk, bodisi na prihodkovni ali odhodkovni strani, z upoštevanjem merila trajnostnosti. Zajema odpravo okolju škodljivih subvencij, spodbude za zelene investicije in zeleno javno naročanje ter reformo davčnega sistema – dvig okoljskih dajatev ter preusmeritev obdavčenja iz dobrega (delo) na slabo (poraba virov in emisije).

Teoretično jasen koncept je v praksi dolgotrajen proces, katerega rezultati se izkazujejo postopoma in na dolgi rok. ZPR lahko pripomore k uravnoteženju javnih financ in vladi omogoči, da proračun usmeri na druga področja ali zmanjša zadolženost; spodbudi učinkovitejšo rabo virov in gospodarstvu ter posameznikom pošlje korektne tržne signale; zmanjša (kolateralne) negativne učinke – npr. na zdravje in okolje; poveča konkurenčnost gospodarstva; spodbudi inovativnost in prehod na zeleno, krožno gospodarstvo; poveča zaposlenost; krepi dobro upravljanje, skladnost politik in delovanje v javnem interesu. V fiskalni politiki se odraža dejanska vsebinska usmeritev vladajoče politike.

Zelena reforma proračuna je horizontalni ukrep, ki prinaša najbolj celovito rešitev za netrajnostne vzorce v družbi in podpira celovito usmeritev v zeleno, z viri gospodarno in konkurenčno nizkoogljično gospodarstvo in trajnostno družbo.

 

NAMEN PROJEKTA

Namen projekta je opolnomočiti lokalne skupnosti za prispevanje k prehodu v zeleno, z viri gospodarno in konkurenčno nizkoogljično gospodarstvo in trajnostno družbo z zeleno reformo občinskih proračunov. S promocijo njenih gospodarskih, okoljskih in socialnih učinkov ter sodelovanjem s pristojnimi državnimi organi in deležniki bo projekt tlakoval pot tudi za hitrejše napredovanje zelene proračunske reforme na državni ravni ter s tem za trajnostne strukturne reforme, ki bodo prispevale k celoviti in trajni blaginji za vse.

 

CILJI PROJEKTA

  • izboljšanje zavedanja slovenske javnosti o večplastnih koristih zelene proračunske reforme in izgradnja politične podpore za zeleno reformo državnega proračuna;
  • povečanje prisotnosti koncepta zelene proračunske reforme v slovenskem političnem diskurzu na lokalni in državni ravni;
  • povečanje prepoznavnosti domačih in tujih dobrih praks različnih ukrepov zelene proračunske reforme v slovenski javnosti, pri odločevalcih in pripravljavcih predpisov;
  • podpora izbrani lokalni skupnosti (občini) v vključujočem procesu strateškega razvojnega načrtovanja in pripravi ukrepov za ozelenitev občinskega proračuna;
  • izboljšanje prepoznavnosti potencialov za ozelenitev gospodarstva in prehod v trajnostno skupnost v občinah;
  • povečana motivacija slovenskih občin za ozelenitev občinskih proračunov;
  • ustaviti okoljsko škodo zaradi škodljivih posrednih ali neposrednih subvencij;
  • zmanjšati energetsko intenzivnost in intenzivnost porabe virov slovenskega gospodarstva;
  • dvigniti delež zelenih investicij in potrošnje v industriji in gospodinjstvih.

 

AKTIVNOSTI

V okviru projekta bomo izvedli:

  • Kampanjo na nacionalni ravni za promocijo koncepta, ki vključuje analizo koncepta in predstavitev dobrih praks ozelenjevanja občinskega proračuna, analizo generičnega proračuna slovenske občine, delo s pristojnimi državnimi organi in deležniki za vzpostavitev podpornega sistema na nacionalni ravni za ozelenjevanje državnega in občinskih proračunov, izvedbo nacionalnega posveta ter promocijo koncepta ozelenjevanja občinskega proračuna.
  • Pilotni projekt “Ozelenjevanje občinskega proračuna”, ki vključuje sodelovanje v procesu nastajanja vizije in strategije razvoja Občine Ajdovščina, oblikovanje predlogov ozelenitve občinskega proračuna, pripravo argumentacije za deležnike v lokalni skupnosti, usposabljanje občinskih uradnikov in svetnikov, izbor rešitev in sodelovanje v procesu priprave (rebalansa) proračuna 2017, podporo ekipi na občini pri izvajanju aktivnosti ter predstavitev izbranih rešitev za javnost.
  • Priročnik in priporočila ter diseminacija. Ta sklop zajema pripravo priročnika za ozelenjevanje občinskega proračuna, promocijo priročnika in razvitih rešitev ter pripravo priporočil za izboljšanje predpisov v podporo ozelenjevanja občinskega proračuna in odstranitev ovir, ki niso v pristojnosti občine.

 

TRAJANJE: Projekt traja od 1. septembra 2016 do 31. oktobra 2017.

KONTAKT: Gaja Brecelj, vodja projekta, gaja@umanotera.org.

 

[1] »Zeleno« v tem kontekstu pomeni (1) okolju manj škodljivo (glede emisij v vodo, zrak in tla, odpadkov, škodljivih vplivov na biotsko in habitatno raznovrstnost) in (2) z manj izčrpavanja naravnih virov (surovin, energentov, vode, rodovitne prsti ipd.), poleg tega pa tudi (3) socialno pravično.

 

Infolist projekta Ozelenjevanje občinskega proračuna

 

LOGO_MOP_SLO

 

 

Projekt sofinancira Ministrstvo za okolje in prostor.

Umanoterin kviz

 

www.umanoterakviz.si

 

13. 12. 2018: Umanoterin 0,5% kviz ali kako zmanjšati ogljični odtis

8. 12. 2017: Umanoterin 0,5% kviz – boste strli dovolj orehov za potico?

7. 12. 2016: Decembrska ponudba: zadeni enkratno počutje z Umanoterinim kvizom

1. 4. 2016: Oddigraj prvoaprilski kviz: Ni vam več treba skrbeti za prihodnost

3. 12. 2015: Odigraj Umanoterin 0,5% kviz in si priigraj – odlično počutje! (ob 20. obletnici delovanja)

 

Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri

Pridruži se: 

 

S projektom želimo seznaniti, usposobiti in opolnomočiti lokalne skupnosti za trajnostno upravljanje z življenjskimi viri v svojem okolju in s tem podpreti oz. pospešiti prehod v nizkoogljično, snovno učinkovito, trajnostno družbo.

S projektom naslavljamo (1) ključne deležnike skupnostnega upravljanja (občine, zadruge, podjetja, kmetije, civilne iniciative in lokalne pobude, nevladne organizacije), (2) organizacije in posameznike, ki lahko skupnostne projekte podpirajo (javni zavodi, strokovne inštitucije, gospodarski subjekti) ter (3) medije, ki so pomembni za informiranje širše javnosti.

3. faza projekta, ki smo jo izvajali Umanotera in Focus ter sta jo sofinancirala Eko sklad in MOP, je trajala od aprila 2018 do januarja 2019 ter je predstavljala nadaljevanje in nadgradnjo istoimenskega projekta, ki smo ga v prejšnjih letih izvajale organizacije Umanotera, Focus, PIC in IPoP. Aktivnosti skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri se nadaljujejo v okviru projekta CARE4CLIMATE (2019-2026).

Pripravili smo uporabna tiskana in video gradiva:

Vabljeni na spletno platformo Dovolj za vse, kjer so predstavljena vsa gradiva in zemljevid Slovenije z opisi 60 dobrih praks, ki se sproti nadgrajuje.

Ostali dokumenti projekta v obdobju april 2018 – januar 2019

Organizirali smo 3 strokovne ekskurzije z ogledom in predstavitvijo dobrih praks:

3. nacionalna konferenca: Načela ustvarjalne skupnosti v praksi (14. 11. 2018, Ljubljana)

* Predstavitve govorcev:

* Zapis delavniškega dela konference

Skupnostni projekti – pobude udeležencev

Fotografije z dogodka

Sporočilo za javnost

* Vabilo na dogodek

V letu 2018 je kot pilotna občina v projektu sodelovala Občina Žalec, sodelovanje pa je vključevalo pregled stanja in razvojnih priložnosti življenjskih virov v občini, analizo deležnikov, izvedbo 3 delavnic za lokalne akterje in pripravo priporočil občini za nadaljnje spodbujanje participativnih procesov in trajnostnega upravljanja z življenjskimi viri v občini. O delavnicah za pripravo turistične strategije občine smo pisali v sporočilu za javnost: Kakšen turizem si želimo v občini Žalec? (januar 2019)

**Vsi dogodki upoštevajo načela organizacije trajnostnih dogodkov. Udeleženci so tudi vabljeni, da se nam v tem duhu pridružijo in pridejo na dogodek s čim manjšim ogljičnim odtisom (peš, s kolesom, z avtobusom ali vlakom).**

Več o ostalih rezultatih projekta je na voljo spodaj.

 

OZADJE

Življenjski viri in razvojne priložnosti

Slovenija je bogato obdarjena z nizkoogljičnimi in trajnostnimi življenjskimi viri: gozdovi, vodnimi viri, obnovljivimi viri energije (OVE), rodovitno prstjo, raznolikimi naravnimi pokrajinami in biotsko raznovrstnostjo. Veliko priložnosti za prehod v nizkoogljično in trajnostno družbo izhaja tudi iz trajnostne rabe prostora in učinkovitejše rabe energije (URE). Slovenija pa je tudi nadpovprečno podnebno ranljiva. Zaradi svojih geografskih značilnosti se segreva še hitreje od svetovnega povprečja. Prispevanje k zavarovanju globalnega podnebja pred nedopustno nevarnim segrevanjem nad 2 °C in učinkovito prilagajanje na podnebne spremembe sta ključna dejavnika dolgoročne blaginje prebivalcev Slovenije, pa tudi odgovornost do narave in prihodnjih generacij.

Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri – sinergijsko gonilo prehoda v nizkoogljično družbo

Podnebna kriza je tako velik izziv, da moramo v okviru svojih odgovornosti, zmožnosti in pristojnosti takoj začeti ukrepati prav vsi. Lokalne skupnosti so življenjsko zainteresirane za trajnostno upravljanje z življenjskimi viri v svojem okolju. So najbolj naraven skrbnik in varuh ohranjanja količine in kakovosti virov, saj ti predstavljajo osnovo za njihov blaginjo in lahko poženejo pozitivno povratno zanko razvoja (vse bolj trajnostno upravljanje z viri prinaša vedno več razvojnih priložnosti). Prehod v nizkoogljično družbo lahko v Sloveniji zaradi strateškega sonaravnega kapitala poteka na družbeno in gospodarsko vzdržen način in kot eden od vidikov celovitega prehoda v trajnostno družbo – v postopno doseganje ravnotežja med gospodarstvom, družbo in okoljem, kratkoročno pa je to zanesljiva pot iz krize.

 

Dokumenti projekta v obdobju marec – november 2017

2. Nacionalna konferenca Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri ≈ Od besed k dejanjem ≈

(7. 11. 2017, Ljubljana)

* Zapis in utrinki delavniškega dela konference

Fotografije z dogodka

* Predstavitve govorcev:

  • Annelore Raman, Oddelek za strategijo mesta Gent (povezava)
  • Manlio Mattia, župan občine Sutrio (povezava)
  • Mateja Zoratti, Mestna občina Nova Gorica (povezava)
  • Gregor Rožanc, Društvo Naturo, center za izkustveno učenje in aktivnosti na prostem (povezava)
  • Dejan Gorenc, Občina Postojna (povezava)
  • Renata Dobnikar, Ljudska univerza Kranj (povezava)

* Evalvacijsko poročilo konference

Vabilo na dogodek

Priročniki za izvajanje projektov skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri

Priročnik za vzpostavitev zadružnega razpršenega hotela (oktober 2017)

Priročnik za ureditev skupnostnega vrta (oktober 2017)

Spletna stran Dovolj za vse – Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri: www.DovoljZaVse.si

 

 

Mentoriranje za skupnostno upravljanje z življenjskimi viri

Na podlagi prejetih prijav je bilo mentoriranje izvedeno za vzpostavitev naslednjih projektov skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri:

  • »Da bi bilo dovolj igre za vse«, doživljajsko igrišče v Kranju (prijavitelj Društvo Natura) (poročilo o mentoriranju)
  • Skupnostni vrt na grajskem dvorišču za ranljive skupine prebivalcev (prijavitelj Občina Škofja Loka) (poročilo o mentoriranju)
  • »Začuti legende. Bodi legenda« kolesarska pot mimo gradov v okolici Postojne, ki združuje lokalno ponudbo (prijavitelj Občina Postojna) (poročilo o mentoriranju)
  • Razpršeni hotel (prijavitelj Občina Ankaran) (poročilo o mentoriranju)
  • Oživitev prostorov izbranih krajevnih skupnosti v skupnostne prostore v Kranju (prijavitelj Ljudska univerza Kranj) (poročilo o mentoriranju)
  • Pilotni projekt za spodbuditev skupnostnega odločanja o bodoči rabi obalne ceste Koper –Izola (prijavitelj Kulturno izobraževalno društvo Pina) (poročilo o mentoriranju)

Mentoriranci so bili izbrani na podlagi prijave in izbora s strani projektne skupine. Mentoriranje je bilo namenjeno zainteresiranim akterjem za izvedbo konkretnih skupnostnih projektov v lokalnem okolju in je potekalo od julija do novembra 2017.

 

Regijske delavnice (maj – junij, september – oktober 2017)

Maja in junija smo v Mariboru, Kopru, Kranju, Zagorju ob Savi, Postojni in Ankaranu, septembra in oktobra pa v Postojni izvedli delavnice Dovolj za vse – skupnostno upravljanje z življenjskimi viri v lokalni skupnosti, ki so bile namenjene širjenju razumevanja koncepta skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri in njegove relevantnosti za Slovenijo, širjenju dobrih praks, informiranju, mreženju in iskanju priložnosti za konkretne skupnostne projekte v lokalnih okoljih. Delavnic se je udeležilo 220 občanov in predstavnikov občin, civilnih iniciativ in nevladnih organizacij ter podjetij, ki so jih ocenili kot za lokalne skupnosti zelo dobrodošle, v veliki večini (97,6 %) pa so jim presegle ali zadovoljile pričakovanja.

Vabila in prijavnice:

Delavnice so upoštevale načela organizacije trajnostnih dogodkov. Udeleženci so bili vabljeni, da se nam v tem duhu pridružijo in pridejo na dogodek s čim manjšim ogljičnim odtisom (peš, s kolesom, z avtobusom ali vlakom).

Infolist projekta Dovolj za vse

 

Dokumenti projekta v obdobju marec 2016 – januar 2017

Priročniki za izvajanje projektov skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri

Priročnik za izvedbo skupnostne sončne elektrarne, januar 2017

Priročnik za ureditev skupnostnega prostora, januar 2017

Priročnik za izvajanje spremljane poti v šolo, januar 2017

Priročnik za izvajanje skupnostnih projektov, januar 2017

Analiza pravnega okvira za skupnostne projekte (september 2016)

Pilotni projekt Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri v občini

Predstavitev izbranih skupnostnih projektov v MO Nova Gorica (31. 1. 2017) (vabilo)

O izbranih projektih v Mestni občini Nova Gorica (12.12.2016)

Poročilo o delavnici v Novi Gorici (povezava) (23. 11. 2016)

Vabilo na delavnico o skupnostnih projektih v Novi Gorici (povezava) (15. 11. 2016)

Vabilo na delavnico SUŽV za NVO-je v Novi Gorici (17.10.2016)

Rezultati izbora občin, ki so se prijavile za sodelovanje v pilotnem projektu Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri v občini (avgust 2016)

Vabilo občinam k prijavi interesa za izvedbo pilotnega projekta Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri v občini (maj 2016)

Vodnik in dobre prakse

Vodnik po skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri, ki utemeljuje koncept na področjih OVE, URE, prostor, prehranska samooskrba in lokalno krožno gospodarstvo ter vključuje opise 60 dobrih praks (junij 2016)

Katalog dobrih praks s podrobnimi opisi 12 dobrih praks (julij 2016)

1. Nacionalna konferenca Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri

(17. 6. 2016, Ljubljana)

Zapis delavniškega dela konference

* Fotografije z dogodka (povezava)

* Posnetek konference:

* Predstavitve govorcev:

  • Molly Walsh, Friends of the Earth (povezava)
  • Rupert Gole, župan Občine Šentrupert (povezava)
  • Alenka Korenjak, članica društva ProstoRož (povezava)
  • Marko Peterlin, Inštitut za politike prostora (povezava)
  • Aljaž Plevnik, Urbanistični inštitut RS (povezava)
  • Renata Karba, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj (povezava)
  • Matej Praper, Direktorat za energijo, Ministrstvo za infrastrukturo (povezava)
  • Tomislav Tkalec, Focus, društvo za sonaraven razvoj (povezava)

Evalvacijsko poročilo konference

Vabilo na dogodek

Okoljske migracije in okoljski begunci

Okoljske migracije in okoljski begunci

 

17. maja 2017 je v organizaciji društva Humanitas, v prostorih Mednarodnega grafičnega likovnega centra v Tivoliju v Ljubljani potekala projekcija filma in pogovor o okoljskih beguncih. V pogovoru je sodeloval tudi Andrej Gnezda iz Umanotere, o večernem dogodku pa je poročala Umanoterina prostovoljka Iris Šömen.

 

Januarja 2017 je v organizaciji Foruma za enakopraven razvoj in v sodelovanju s Humanitasom in Umanotero potekala delavnica »Kako pa ti prispevaš k okoljskim migracijam?«. Pripravljeno je bilo Stališče civilne družbe glede obravnave okoljskih migracij na mednarodni ravni.

 

Od aprila do oktobra 2016 smo izvajali projekt Okoljske migracije in okoljski begunci, v okviru katerega smo pripravili:

 

V obdobju povečanega števila prihodov beguncev in migrantov iz  območij vojnih konfliktov ter držav, kjer ekonomske razmere ne omogočajo dostojnega življenja, smo v Evropi priča pojavu nestrpnega govora in širjenja ksenofobije, ki nakazujeta, da evropska družba, na čelu z njenimi političnimi predstavniki, ni tako odprta družba, kot se je morda do nedavnega zdelo. Toda kot opozarjajo strokovnjaki, lahko v prihodnosti pričakujemo bistveno večje število prihodov migrantov v evropski prostor, ki pa za razliko od današnjih beguncev ne bodo prehajali zaradi vojnih konfliktov ali ekonomskih razlogov, temveč sodijo med t.i. okoljske begunce. Raziskave različnih organizacij in odborov kažejo, da lahko do leta 2050 pričakujemo od 200 do 250 milijonov okoljskih beguncev (IPCC – Medvladni odbor za podnebne spremembe, Sternovo poročilo o ekonomiji podnebnih sprememb, Friends of the Earth, Greenpeace Nemčija, Urad Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR), UNESCO), ki bodo primorani v migracije zaradi degradacije prsti, suš, poplav, dviganja morske gladine, deforestacije, orkanov ipd.

V nasprotju z vojnimi konflikti ali ekonomsko nerazvitostjo, ki botruje trenutnim množičnim migracijam, bo v primeru okoljskih beguncev odprava ali omilitev vzrokov za njihovo migracijo veliko težji in dolgoročnejši izziv. Evropa se bo morala prilagoditi novim razmeram, se ustrezno odzvati, sprejeti in uspešno integrirati begunce v svojo družbo in okolje. V primeru okoljskih beguncev je naloga še toliko večja, saj danes pojem okoljski begunec ni poznan širši javnosti in političnemu vodstvu, kar se odraža tudi v dejstvu, da okoljski begunci ne uživajo podobne stopnje mednarodnega pravnega varstva kot begunci z vojnih območij.

Namen projekta je bil opozoriti na pojma okoljski begunec in okoljske migracije, pojasniti kontekst in projekcije za prihodnost (do leta 2050 pričakujemo od 200 do 250 milijonov okoljskih beguncev). S projektom želimo predvsem mlade spodbuditi h kritičnemu razmišljanju in odprtemu ter solidarnemu odzivu, spoštovanju pravic beguncev ter k aktivnem medkulturnem dialogu. Vsebino bomo črpali iz izvedene analize, mlade pa nagovarjali preko raznolikega nabora komunikacijskih kanalov. Projekt namerava na problematiko opozoriti tudi politične predstavnike in jih pozvati k sprejemanju ukrepov in politik, ki bodo odpravljale vzroke ali vsaj omilile posledice, ki silijo okoljske begunce v selitev.

Več informacij: Gaja Brecelj, gaja@umanotera.org.

 

»Projekt je sofinanciral Urad Vlade RS za komuniciranje v okviru prizadevanj za spoštovanje in sprejemanje pripadnikov različnih etničnih skupin, beguncev in migrantov.« Vsebine izražajo mnenje avtorja in ne predstavljajo uradnega stališča Vlade RS.

Urad vlade RS za komuniciranje___100dpi

Usposabljanje izobraževalcev v letu ZPE

V letu 2016, ko je Ljubljana Zelena prestolnica Evrope, je večina promocijskih aktivnosti MO Ljubljana namenjena promociji trajnostnega delovanja. Komuniciranje, ozaveščanje in spodbujanje sprememb navad so ključnega pomena, zato je pomembno, da s temi sporočili nagovorimo najširši krog ljudi, med njimi predvsem mlade. Ozaveščeni in aktivni mladi so ključni, če želimo, da prehod v trajnostno družbo uspe.

Projekt Usposabljanje izobraževalcev v letu Zelene prestolnice Evrope odgovarja na izkazano potrebo izobraževalcev po razjasnitvi vseh dimenzij pojma trajnostni razvoj ter povezanih vsebin, kot so podnebne spremembe, zelena delovna mesta ipd. Osrednji dogodek je usposabljanje z delavnico za izobraževalce na različnih ravneh v Mestni občini Ljubljana. Namen dogodka je, da udeleženci spoznajo, ozavestijo in osvojijo koncept trajnostnega razvoja, lokalne in globalne vzroke ter posledice vsakodnevnega delovanja in rešitve, poleg tega pa da pridobijo znanja, kako to znanje v obliki delavnic izvajati s svojimi učenci. Dogodek je namenjen opismenjevanju o trajnostnem razvoju in interaktivnemu razvoju pedagoških metod za doseganje vedenjskih sprememb preko usposabljanja izobraževalcev.

Brezplačno usposabljanje za trajnostni razvoj za učitelje osnovnih in srednjih šol ter druge izobraževalce: 21. april, od 9. do 15. ure, v Rdeči dvorani Mestne občine Ljubljana, Mestni trg 1, Ljubljana.

ZARADI OMEJENEGA ŠTEVILA MEST SE PRIJAVITE PREKO SPLETNE PRIJAVNICE TUKAJ.

Prvi del usposabljanja vključuje interaktivno multimedijsko predavanje o trajnostnem razvoju, ki je namenjeno celostnemu razumevanju koncepta trajnostnega razvoja in osvetlitvi nekaterih izzivov – podnebnih sprememb, upadanja biotske raznovrstnosti in degradacije ekosistemov, pomanjkanja in onesnaževanja vode, zraka in zemlje, potrošništva, izgube suverenosti ter razpada skupnostnih vrednot.

Drugi del usposabljanja se osredotoča na raziskovanje priložnosti za zelena delovna mesta in trajnostni razvoj Slovenije. Po predstavitvi navdihujočih dobrih praks bomo skupaj pregledali naravne, človeške in druge vire ter priložnosti, ki iz njih izvirajo. V tem delu bodo že predstavljene vsebine in metodologije, ki jih izobraževalci lahko uporabijo pri delu z učenci.

Tretji del usposabljanja je izkustven – izobraževalci se seznanijo z delavnicami, ki jih bodo lahko izvajali s svojimi učenci. Vsebine delavnic pokrivajo področja, s katerimi se srečujemo v vsakodnevnem življenju in so mladim blizu. Za prikaz globalnih ekonomskih, okoljskih in družbenih vplivov naših potrošniških izbir in ravnanja bomo uporabili primere:

  • življenjski cikel mobilnega telefona;
  • globalna proizvodnja tekstila;
  • voda kot skupna dobrina;
  • energija človeka in energija kot vir, s katerim moramo varčevati, da ohranimo naše podnebje.

Pri vsakem področju bomo predstavili načela in koristi trajnostne potrošnje.

Udeleženci bodo prejeli gradivo za izvajanje delavnic, v podporo pa jim do konca tekočega šolskega leta zagotovimo tudi mentorstvo v obliki vsebinske in procesne podpore.

Usposabljanje bosta izvedli Renata Karba in Gaja Brecelj (obe Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj), ki sta v zadnjih 2 letih izvedli več kot 30 seminarjev in delavnic po vsej Sloveniji na teme trajnostnega razvoja.

Udeleženci ob koncu usposabljanja prejmejo potrdilo o udeležbi.

Več informacij: gaja@umanotera.org, 01 439 7100

 

Projekt Usposabljanje izobraževalcev v letu Zelene prestolnice Evrope, ki poteka od marca do junija 2016, sofinancira

MOL_grb