Krožno gospodarstvo – dobro za okolje in razvoj

Četrtek, 10. marca 2016, od 15. do 16.30 ure v Hotelu Slon, Slovenska cesta 34, Ljubljana

#EUDIALOGUES: Krožno gospodarstvo – dobro za okolje in razvoj
* pogovor z evropskima komisarjema za promet in okolje *

 

Izkoristite priložnost, da komisarjema predstavite svoje videnje ali zastavite vprašanje o tematikah iz dela njunih resorjev, še posebej o prehodu v krožno gospodarstvo.

Kot predstavnika slovenske civilne družbe in gospodarstva se bosta komisarjema pridružila Erika Oblak iz Društva Ekologi brez meja in Aleš Dolenc, direktor podjetja M Sora.

Tema dialoga:

Evropska komisija je konec minulega leta objavila zajeten sveženj ukrepov, s katerim želi spodbuditi prehod Evrope v gospodarstvo, v katerem se viri uporabljajo bolj trajnostno. Predlagani ukrepi naj bi prispevali k „zaprtju zanke“ življenjskih ciklov proizvodov in prinesli koristi za okolje in gospodarstvo. Dialog bo priložnost za vprašanja in izmenjavo mnenj, kaj sveženj o krožnem gospodarstvu prinaša EU in Sloveniji in kaj je potrebno spremeniti, da bi prehod resnično dosegli.

 

Vstop je prost. Obvezne prijave se sprejemajo do zapolnitve mest s spletno prijavnico. Dialog lahko spremljate tudi preko neposrednega prenosa v živo na spletnem mestu http://studio12.tv/EUdialog.

Vprašanja boste lahko zastavljali na dogodku, preko spleta, lahko pa jih pošljete vnaprej.

Za tolmačenje v slovenščino in angleščino bo poskrbljeno.

Vabljeni, da se v razpravo vključite tudi na Twitterju z oznako #EUdialogues.

Dostop do prizorišča je omogočen tudi za gibalno ovirane osebe. Navodila za nizkoogljični dostop do prizorišča: povezava

Kontakt: info@umanotera.org, 01 439 7100.

 

Posnetek dogodka: https://www.youtube.com/watch?v=AWb4Au5RIGM.

 

Dodatne informacije:

Dialogi z državljani, ki potekajo v vseh državah članicah Evropske unije in so namenjeni neposredni izmenjavi mnenj med prebivalstvom in evropskimi komisarji

Dialoge lahko spremljate na http://ec.europa.eu/citizens-dialogues in se v razpravo vključite na Twitterju z oznako #EUdialogues.

Spletišče o krožnem gospodarstvu: http://ec.europa.eu/environment/circular-economy/index_en.htm

Predstavitev dela komisarke Violete Bulc: http://ec.europa.eu/commission/2014-2019/bulc_sl

Twitter Violeta Bulc: https://twitter.com/Bulc_EU

Predstavitev dela komisarja Karmenu Velle: http://ec.europa.eu/commission/2014-2019/vella_en

Twitter Karmenu Vella: https://twitter.com/KarmenuVella

Vabilo in vsebine na Facebook strani: https://www.facebook.com/events/958436657569745/

——————————————

Dialog s komisarjema organizira Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji v sodelovanju z Umanotero.

Global Climate March Ljubljana 2015

29. novembra 2015 se je na Kongresnem trgu v Ljubljani zbralo okrog 300 ljudi, ki so dan pred začetkom srečanja svetovnih voditeljev na podnebnem vrhu v Parizu od njih zahtevali ambiciozen in zavezujoč dogovor ter odločno spopadanje s podnebnimi spremembami. S sporočili »Kdaj, če ne zdaj? Kje, če ne tu? Kdo, če ne mi?«, »Zemlja ni poligon za zaslužkarje!«, »Klima ne štima!« so v duhu globalne solidarnosti skupaj s tisočimi drugimi mesti po svetu opomnili politike na njihovo zgodovinsko odgovornost in se zavzeli za svet, ki ga napaja obnovljiva, varnejša, cenejša in dostopnejša energija za vse, kjer sta tudi zrak in voda čistejša in kjer se bomo izognili najbolj uničujočim posledicam podnebnih sprememb. Dogodek, ki je bil del globalnega shoda People’s Global Climate March, so soustvarile organizacije Umanotera, Greenpeace v Sloveniji in Kulturno ekološko društvo Smetumet, skupaj s prizadevnimi posamezniki in civilno-družbenimi organizacijami.

Podnebni vrh Združenih narodov v Parizu (COP21) bo gostil več kot 190 vlad z namenom, da se dogovorijo o novem, globalnem podnebnem sporazumu. Srečanje v Parizu je priložnost za vlade, da pospešijo pravičen in vključujoč prehod od fosilnih goriv k 100% obnovljivi energiji ter primerno podprejo ranljive države, ki jih posledice podnebnih sprememb že ogrožajo.

Največji predvideni javni shod v Parizu so zaradi zadnjih dogodkov žal morali odpovedati, a shodi zaskrbljenih državljanov so zaznamovali tisoče drugih mest po vsem svetu, tudi Ljubljano, kjer se je na Kongresnem trgu okrog 300 ljudi. Udeleženci shodov so vpričo napadov v Parizu in v mnogih drugih krajih izrazili svoje zaupanje v deljen svet in humanost ter dvignili glas tudi v imenu vseh, ki so se želeli udeležiti shoda v Parizu. Na dogodku so spregovorili direktorica Umanotere Gaja Brecelj, vodja Greenpeacea v Sloveniji mag. Nina Štros, glasbenik in kolumnist Miha Blažič N’toko, geograf in pedagog Dušan Plut, direktor podjetja Donar Matej Feguš, pilot, alpinist in fotograf Matevž Lenarčič, župan Zoran Janković, generalni vikar pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar, direktor in vodja raziskav v podjetju Aerosol Griša Močnik, glasbeno pa ga je podprla tolkalska zasedba Bokadema.

Več o dogodku tukaj.

Fotografije z dogodka na tej povezavi.

Samoportretiranje selffishstudios fotografije tukaj.

Govor Dušan Plut.

Dobra družba

 

Izboljšamo razmere za delovanje NVO v Sloveniji
Vsaka razvita demokracija ima ob gospodarstvu in politiki dobro razvit tudi tretji, tako imenovani sektor nevladnih organizacij.  Nerazumevanje pomena nevladnih organizacij in pomanjkanje znanja za krepitev teh organizacij sta v Sloveniji povzročili finančno in kadrovsko podhranjenost in sistemsko neurejenost sektorja, ki različno združuje več kakor polovico prebivalstva. Poleg tega je med največkrat izpostavljenimi slabostmi sektorja neustrezna praksa glede zagotavljanja različnih virov financiranja,  slaba promocija dela NVO in s tem slaba razpoznavnost. Organiziranost sektorja (nerazvite informacijske, komunikacijske in odločevalske forme ter vsebine) je prav tako slaba in ni mehanizmov samopomoči (znotraj sektorja). Prav tako slaba je transparentnost delovanja in poslovanja.  Zaradi nizke ravni profesionalnosti in pomanjkanja sredstev pa je težava tudi v merjenju učinkovitosti in kakovosti posameznih NVO in sektorja. 

Z namenom, da se naslovijo omenjeni problemi NVO v Sloveniji je sklad Trust* Sloveniji za obdobje treh let namenil približno 1.250.000 dolarjev.. Prvi program, ki ga je podprl Trust, je bil Program Dobra družba, izvajala ga je Umanotera. Program si je prizadeval izboljšati pogoje za statusno, finančno in kadrovsko okrepitev organizacij civilne družbe in jim tako omogočiti, da s prispevki na različnih področjih dvignejo kakovost življenja v Sloveniji. Njegov temeljni namen je izkoristiti spregledani potencial nevladnega sektorja v Sloveniji.

Prednostne naloge programa
Podora političnim procesom v civilni družbi, kot na primer Pobudo za prihodnost NVO in njenih pogajanjih z vlado.

Uvrstitev nevladnega sektorja v razprave o razvojnih priložnostih Slovenije in spremljanje njihovega uresničevanja

Izboljšanje pogojev delovanja NVO, kot na primer  trajnejše, strokovno in finančno učinkovitejše zagotavljanje storitev izobraževanja, svetovanja in usposabljanja za NVO.

Predstavitev zgodb zgodbe uspešnih NVO, prek njih pa tudi vse pozitivne razsežnosti delovanja nevladnega sektorja, da bi se javnost zavedela potrebe po zagotavljanju stabilnih razmer za delovanje NVO.

Spodbuditi vzpostavitev transparentnih in učinkovitih sistemov zbiranja in dodeljevanja sredstev nevladnim organizacijam na lokalni ravni in s tem zagotovil sredstva za dejavnosti, ki prispevajo k razvoju lokalne skupnosti na socialnem in kulturnem področju, okolja, prostočasnih dejavnosti, turizma ipd.

 

Program Dobra družba je potekal v 5 sklopih:

 

Projekt 1: Podpora Pobudi za prihodnost NVO
Program Dobra družba podpira trenutno najpomembnejši politični proces v civilni družbi, Pobudo za prihodnost NVO, pri njenih pogajanjih z vlado, in to tako, da poskuša doseči vključitev čim večjega števila organizacij in oblikovanje konsenza glede nadaljnjega razvoja sektorja. 

Pobuda za prihodnost NVO je skupina petdesetih posameznikov, ki so 2003 pripravili dokument “Strategija razvoja nevladnega sektorja 2003-2008” in izoblikovali skupino dvanajstih predstavnikov, od katerih se jih devet pogaja z vlado o nujnih spremembah za boljše delovanje tega sektorja. Skupina se zavzema za korenite sistemske spremembe v slovenskem prostoru za izboljšanje razmer za delovanje NVO.

Aktivnosti projekta 
Program Dobra družba v okviru projekta finančno poskrbi za tehnično podporo Pobudi, ki med drugim zajema serijo srečanj nevladnih organizacij na regionalni in lokalni  ravni, predstavitve pogajanj z vlado in poglobljeno iskanje skupnih rešitev, ki so predstavljene v predlogu dogovora z vlado. Eden od ciljev tega dela projekta je tudi oblikovanje širšega komunikacijskega prostora, v katerem imajo NVO možnost za izražanje svojega mnenja in pripomb do vsebin za dialog z vlado.

Več o Pobudi si lahko preberete na spletnih straneh www.cnvos.si in www.dodogovor.org.

 

Projekt 2: Izboljšanje pogojev delovanja NVO
V predlogu vsebin za “Dogovor o sodelovanju Vlada-NVO” lahko preberemo, da “za kakovostno opravljanje svojega dela, ki izhaja iz njihovega poslanstva, kot tudi za enakopravno sodelovanje v partnerskem odnosu z Vlado RS, morajo NVO izpolniti vrsto različnih pogojev, med katerimi je zagotavljanje potrebnih človeških virov eden od najpomembnejših. Pomanjkanje ustrezne kadrovske zasedenosti ter posledično tudi zmanjšana zmožnost hitrejšega razvoja in kvalitetnega in kontinuiranega delovanja predstavlja eno od najresnejših ovir na poti konstituiranja NVO sektorja v R Sloveniji kot dejanskega tretjega sektorja, ki bo zmožen uspešno in kvalitetno izvajati različne splošno koristne funkcije, ki jih državni organi in druge državne ustanove in organizacije opravljajo le deloma ali pa jih ne opravljajo”. 

Program Dobra družba s tem namenom oblikuje pogojev za trajnejše, strokovno in finančno učinkovitejše zagotavljanje storitev izobraževanja, svetovanja in usposabljanja za NVO.

Aktivnosti 
Projekt Izboljšanje pogojev delovanja NVO se tako začne s projektno nalogo, katere smisel je analiza o stanju ponudbe in povpraševanja glede tovrstnih storitev.  Na podlagi te analize je pripravljen finančno večji projekt, ki se poteguje za sredstva na razpisih EU. Če je prijava uspešna, bo 85 % sredstev za izvedbo celotnega projekta zagotovljenih iz sredstev EU.

S projektom, kjer sodeluje pet partnerjev iz Slovenije, eden iz Slovaške in eden iz Velike Britanije  bo izvedenih sedem nalog, in sicer: analiza o stanju ponudbe in povpraševanja glede storitev izobraževanja, usposabljanja in svetovanja; vzpostavitev mehanizmov za trajnejše zagotavljanje storitve izobraževanja svetovanja in usposabljanja za NVO; priprava evropskega standarda za svetovalce NVO; priprava izobraževalnega programa za svetovalce; testiranje enega programa; priprava akcijskega načrta za izvajanje storitve izobraževanja svetovanja in usposabljanja za NVO; zviševanje ozaveščenosti o kulturi vseživljenjskega učenja med predstavniki NVO.

 

Projekt 3: Izbor najbolj navdihujočih primerov delovanja nevladnih organizacij v Sloveniji
V vseh analizah delovanja nevladnih organizacij v Sloveniji je kot slabost izpostavljena slaba prepoznavnost teh organizacij in slaba medijska zastopanost. Javnost tako ni seznanjena s pozitivni učinki aktivnosti, ki jih izvajajo te organizacije. Zato imajo te organizacije majhno podporo tako v obliki finančnih prispevkov kot prostovoljnega dela. 

Program Dobra družba širši javnosti predstavi zgodbe uspešnih NVO in uspešnih partnerstev NVO s podjetji, prek zgodb pa tudi vse pozitivne razsežnosti delovanja nevladnega sektorja. S tem želimo, da se javnost zaveda potrebe po zagotavljanju stabilnih razmer za delovanje NVO. Projekt služi kot podlaga za vse preostale projekte, poleg tega pa se navezuje tudi na projekt Uvrstitev nevladnega sektorja v razprave o razvojnih priložnostih Slovenije, v okviru katerega smo že začeli z ozaveščanjem novinarjev o problematiki NVO.

Aktivnosti 
V okviru projekta Navdihujočih 5 nevladne organizacije povabimo, naj predstavijo primer svojega samostojnega ali partnerskega delovanja, predvsem z vidika učinkov na svoje člane in/ali širšo družbo. Oblikovan je nagradni sklad in dve najboljši zgodbi prejmeta denarno nagrado, tri pa v obliki neposredne strokovne pomoči oziroma izobraževanja. Vseh pet zgodb je objavljenih v partnerskem mediju (Ona, Delo).

Nagrajenci 2005
Za najbolj navdihujoče primere so bili izbrani in s 600.000 sit nagrajeni:

– LIGA PROTI EPILEPSIJI: društvo, ki z domiselnimi akcijami strokovno in požrtvovalno pomaga bolnikom premagati težave z epilepsijo;

– MOZAIK: društvo, ki z obujanjem tradicionalnih načinov gradnje omogoča socialno vključevanje brezposelnih v SV regiji;

– ŠILA: šola improvizacije pri KUD France Prešeren, ki s pomočjo razvoja njihove možnosti izražanja spodbuja ustvarjalnost mladih.

Praktične nagrade so prejeli:

– EUROPA DONNA, slovensko združenje za boj proti raku dojk;

– LUTRA, inštitut za ohranjanje naravne dediščine;

– SVIT, društvo za pomoč odvisnikom od nedovoljenih drog.

Nagrajenci 2006

S 600.000 sit so bili nagrajeni:

– Krizni center za ženske in otroke žrtve nasilja, Društvo ženska svetovalnica

– Projekt Hiša svetov, Humanitas, društvo za človekove pravice in človeku prijazne dejavnosti

– Projekt Levjesrčni – tabor za žalujoče otroke, Slovensko društvo HOSPIC

Praktične nagrade so prejeli:

– Virtualna (po)svetovalnica Med.Over.Net, Zavod za izboljšanje kakovosti življenja – Med.Over.net

– Mednarodni projekt Fužinski letni kamp, Združenje staršev in otrok SEZAM

– Projekt Pleši z glavo, Slovensko združenje za zmanjševanje škodljivih posledic drog – DrogArt

Nagrajenci 2007

Tričlanska ocenjevalna skupina je odločila, da denarne nagrade po 2.500 evrov, ki jih je prispeval sklad Trust for Civil Society in Central and Eastern Europe, prejmeta projekta Mama Zofa – telefon za svetovanje, podporo in pomoč v obporodnih stiskah (Združenje Naravni začetki) in Gledališke delavnice v vlogi socialne integracije (Društvo Taka Tuka). Bon za tisk v vrednosti 500 evrov, ki ga podarja podjetje Medium, prejme projekt Skala – mladinska ulična vzgoja (Skala), bon v vrednosti 400 evrov za nakup knjig, ki ga podarja Mladinska knjiga Založba, prejme projekt Aktivnosti ZPS ob prevzemu evra (Zveza potrošnikov Slovenije), bon za tečaj Retorike 1, ki ga podarja Glotta Nova, pa projekt Tri srca za vidro(Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine v sodelovanju s podjetjem Radenska d.d.).

 

Projekt 4: Vzpostavitev lokalnih skladov
Ena največjih ovir za razvoj nevladnega sektorja v Sloveniji je zagotovo pomanjkanje finančnih virov, ki bi tem organizacijam omogočale normalno delovanje in razvoj. Obstajajo trije glavni viri financiranja NVO: dotacije države v obliki subvencij ali plačil na podlagi različnih pogodb, zasebni prispevki in donacije (v obliki daril, volil…) posameznikov ali pravnih oseb, plačila za proizvode ali storitve, ki jih NVO prodajajo na trgu. V okviru procesa pogajanj z Vlado za sistemske rešitve se pogajalska skupina zavzema predvsem za izboljšanje sistema financiranja s strani države. S programom Dobra družba se lotimo izboljšanja financiranja s strani drugih akterjev v družbi, posameznikov, občin in gospodarstva. Glavni namen pa je izboljšati stanje NVO na lokalni ravni.

Program Dobra družba spodbuja nastajanje transparentnih in učinkovitih sistemov zbiranja in dodeljevanja sredstev nevladnim organizacijam na lokalni ravni in s tem zagotavlja sredstva za dejavnosti, ki prispevajo k razvoju lokalne skupnosti na socialenem in kulturnem področju, okolja, prostočasnih dejavnosti, turizma ipd.

Aktivnosti 
Projekt Vzpostavitev lokalnih skladov na javnem razpisu poišče izvajalca, ki pripravi pregled obstoječih domačih in tujih praks zbiranja finančnih in drugih virov za delovanje NVO in predlaga izboljšave. Rezultati pregleda so strokovni in širši javnosti predstavljeni na nacionalni konferenci.

Konferenci sledi razpis, na katerem bo izbranih osem do deset potencialnih lokalnih skladov. Izbranim skladom Projekt Vzpostavitev lokalnih skladov pomaga strokovno in finančno, trije najboljši skladi pa prejmejo dodatna sredstva za opravljanje temeljne dejavnosti.Vzporedno teče priprava priročnika za delovanje skladov.

 

Projekt 5: Uvrstitev nevladnega sektorja v razprave o razvojnih priložnostih Slovenije
V Sloveniji je prepoznavnost nevladnih organizacij v družbi še vedno precej slaba, ker koncept tega sektorja ni dobro razumljen, njegova vloga pri oblikovanju politik in sprejemanju odločitev pa ni niti definirana niti cenjena.  Nevladne organizacije so ujete v začaran krog nizke prepoznavnosti njihove vloge in pomena in posledično pomanjkanja virov (materialnih in nematerialnih) za njihovo profesionalizacijo, preživetje in možno širitev sektorja. Politiki zato le površno namenjajo pozornost predstavnikom civilne družbe in njihovi vlogi v političnem procesu in nevladnega sektorja  ne prepoznajo kot potencialnega zaveznika ali vsaj enakovrednega partnerja v določenih procesih/na določenih področjih. 

Program Dobra družba zato slovenske politične stranke pozove, naj v delovanju NVO v Sloveniji spoznajo pomembno politično temo in odlično razvojno priložnost za Slovenijo. Projekt v medsebojno interakcijo vplete politične stranke, NVO in javnost.

Aktivnosti 
Med političnimi strankami izvedemo anketo o pomenu NVO in o načinih reševanja problematike tretjega sektorja v Sloveniji.

Poročilo je obdelano in poslano nevladnim organizacijam in javnosti, pred volitvami pa bo ob pregledu volilnih programov strank poskrbimo tudi za analizo resnosti deklarativnih mnenj strank.

Med predvolilnimi aktivnostmi so vse teme, pomembne za NVO, predstavljene tudi medijem; njihov cilj je vplivati na to, da problematika tretjega sektorja postane redna tema soočenj strank pred volitvami. Tudi NVO so povabljene, da postavijo vprašanja političnim strankam.

Po oblikovanju nove vlade jih predstavniki NVO spremljamo in upoštevamo rezultate, ko strankam držimo ogledalo, ki je javno objavljeno pred lokalnimi volitvami/na sredini mandata nove vlade leta 2006.

 

 

 

 

 

*Sklad Trust for Civil Society in Central and Eastern Europe (na kratko: Trust) je bil ustanovljen, da podpre razvoj civilne družbe v Bolgariji, Češki republiki, Madžarski, Poljski, Romuniji, Slovaški in v Sloveniji. Temeljni cilj delovanja sklada je podpora oblikovanju nevladnega sektorja, da bo zmožen dolgoročnega obstoja in razvoja. 

Veliki infrastrukturni projekti

6.2.2015 je v okviru mreže Plan B na Fakulteti za arhitekturo potekal javni strokovni posvet Veliki infrastrukturni projekti v Sloveniji: Od zgrešenih do trajnostnih naložb.

 

Uvodni nagovor mag. Vide Ogorelec, direktorice Umanotere.

 

Video nagovor evropske komisarke za Promet Violete Bulc z naslovom Naložbeni načrt za Evropo: namen, smernice in metodologija za izbor projektov je dostopen na tej povezavi.

 

Na spodnjih povezavah pa si lahko pogledate predstavitve govorcev:

 

dr. Igor Šoltes, evropski poslanec, govor 

dr. Pavel Gantar, prostorski sociolog

dr. Dejan Makovšek, International Transport Forum at the OECD

Primož Cirman, Dnevnik

dr. Lidija Živčič, Focus

mag. Darja Kocjan, generalna direktorica za infrastrukturo

mag. Tomaž Košič, vodja sektorja za investicije, DRI, upravljanje investicij, d.o.o.

dr. Jože P. Damjan, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

mag. Stane Merše, Inštitut Jožef Štefan, vodja centra Center za energetsko učinkovitost

 

 

Na okrogli mizi na temo Inovativni pristopi za trajnostne infrastrukturne rešitve,  pod moderatorstvom Vide Ogorelec, so sodelovali:

– Janko Kramžar, direktor Snage, d.o.o., in predsednik Zbornice komunalnega gospodarstva

– mag. Črtomir Remec, predsednik Inženirske zbornice Slovenije

– dr. Tjaša Griessler Bulc, Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani

– Maja Simoneti, Inštitut za politike prostora

– dr. Matej Ogrin, CIPRA Slovenija

 

Predstavitev okrogle mize je dostopna tukaj.

 

Poziv Vladi Republike Slovenije VELIKI INFRASTRUKTURNI PROJEKTI: OD ZGREŠENIH DO STRATEŠKIH IN TRAJNOSTNIH NALOŽB

9. 6. 2015 je Vlada RS odgovorila na poziv, in sicer so v odgovoru zapisali: Vlada Republike Slovenije je vsem resornim ministrstvom in vladnim službam naložila, da predlagane sistemske rešitve in smernice iz poziva smiselno upoštevajo pri svojem nadaljnjem delu. Celotni odgovor si lahko preberete tukaj.

 

Prispevki odprtega foruma:

Tomaž Ogrin, Zveza društev za varstvo narave: Mi gradimo ceste in proge! Še vedno? V Sloveniji?

– Miran Gajšek, Mestna občina Ljubljana

– Mirko Brnič Jager, Amfion d.o.o.: Mestna in primestna železnica in TEN-T v Sloveniji

Janko Rožič, Odprti krog: Poglobitev železnice v Ljubljani

Aleksander Saša Ostan, Atelje Ostan Pavlin d.o.o.: Poglobitev železniške infrastrukture; odrezani ali povezani

– Andrej Godec

Jože Špiler, GEN energija: Prispevek k razpravi o energetskem konceptu

– Bojan Žnidaršič, Vitra Cerknica: Na napakah se učimo

Martina Zupan, GWP Slovenija in GWP CEE: Pomen vode v trajnostnem razvoju

 

Fotografije z dogodka si lahko pogledate na tej povezavi.

Videoposnetki z dogodka so objavljeni na tej povezavi.

Sporočilo za javnost je na voljo na tej povezavi.

 

15839795054_d91507e9d3_k

Zmenek s Slovenijo

23. in 24. junija 2015 se je v Orehovem gaju v Ljubljani zbralo okoli 80 nosilcev družbenih sprememb v smeri trajnostnega razvoja iz nevladnih organizacij, podjetij, iniciativ, lokalnih skupnosti, izobraževalnih, znanstvenih in raziskovalnih institucij, medijev ter posameznikov. Aktivno, inovativno in ustvarjalno smo praznovali 20. obletnico prizadevanj za trajnostni razvoj v Sloveniji.

Dvodnevno srečanje je bilo zasnovano z namenom, da ozavesti in okrepi moč ter potencial aktivnih trajnostno-mislečih ljudi ter spodbudi sodelovanje in povezovanje nosilcev sprememb k skupnemu delovanju za trajnostno prihodnost. Proces ni bil usmerjen v analizo in reševanje problemov, temveč je v duhu pristopa pozitivnega poizvedovanja (Appreciative Inquiry) izhajal iz pozitivnega v Sloveniji – iz njenih edinstvenih kvalitet, potencialov in prednosti.

Aktivno-ustvarjalni tok dogodka:

V prvem večeru (23. junija, med 18. in 21. uro) so udeleženci prisluhnili trem izjemnim zgodbam o moči sodelovanja in preseganju omejitev (Očistimo Slovenijo, M-Sora in Perpetuum Jazzile), iz katerih so z metodo ciljnega poslušanja skupno povzeli iztočnice za prihodnji dan. Navdih so iskali tudi v zgodbi Kresne noči.

V drugem dnevu (24. junija, med 9. in 18. uro) je v duhu praznovanja, povezovanja in svežega soustvarjanja proces tekel dvotirno. Prvi je bil eksperimentalen (živi laboratorij prihodnosti je odprl novo polje možnosti za konkretne pobude) in drugi strukturiran (oblikovati so se začele strateške usmeritve za Plan B za Slovenijo 5.0). Za strokovnost strateškega umeščanja možnosti v konkretno stvarnost ter v oblikovanje konkretnih aktivnosti je skrbela ekipa izkušenih moderatorjev.

Udeleženci so se izrazili tudi v sliki in besedi s samoportretiranjem (Selffish studios), umetniškim oblikovanjem vizije Slovenije 2035 ter instalacijo pod vodstvom članic društva Smetumet. V zaključku so uglasili spoznanja in načrtovane aktivnosti v skupinski glasbeni improvizaciji.

  • Urejen zapis, kjer so povzeta vsa pomembna sporočila iz dogodka – o pristopu, kontekstu in zaključkih za naprej

 

  • Slike z dogodka (tukaj)

 

  • Avtoportreti (Selffish studios):  iz leta 2035 smo se spraševali, kaj delamo danes in smo v prostoru sprememb (pogled iz prihodnosti na sedanjost, da se sprašujemo o prioritetah delovanja zdaj v letu 2015)

 

  • Reportaža TRIJE DNEVI Z GORANOM ŠOSTERJEM, ki je bila pripravljena v okviru dogodka Zmenek s Slovenijo. Reportaža je prvi primer v načrtovani seriji produkcije in distribucije zgodb, ki odpirajo obzorja navdihujočih, trajnostno usmerjenih praks po principu bottom-up, predvsem v slovenskem prostoru.

 

Dogodek je organizirala Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj v sodelovanju z Društvom moderatorjev Slovenije, Društvom Smetumet, Studiom Selffish, v partnerstvu z Orehovim Gajem. Sofinancira ga je Slovenska nacionalna komisija za UNESCO.

.natcom_slovenia_sl

Užitni park

Idejna zasnova Užitni park muzeja, BIO 50, MAO (Muzej za arhitekturo in oblikovanje), Ljubljana, 2014.

 

Užitni park je predlog za idejni načrt, ki predvideva zasaditev in gojenje samovzdržnega ekosistema ter program namembnosti prostora s pripadajočimi vsebinami in dejavnostmi. Vključuje uporabo trajnostnih, holističnih, izkustvenih in strokovno-raziskovalnih principov.

Lokalni skupnosti ter ostalim obiskovalcem park ponuja izkušnjo, kjer si lahko ogledajo, spoznajo, pripravijo in okusijo rastline, ki jih tu najdejo, ter zanje skrbijo. Njegov namen je etična skrb za zemljo, naravo in ljudi, za pošteno delitev dobrin in kulturno dediščino ter s tem krepitev in ozaveščanje skupnosti z združevanjem obiskovalcev preko izobraževanja, druženja, gojenja in nabiranja rastlin, izmenjave znanj, dobrin…

Revitalizacija prostora omogoča:

  • biotsko raznolikost in pestrost
  • ohranjanje divjih, avtohtonih in starih ter odpornih sort „užitnih“ rastlin s poudarkom na  trajnicah (dišavnice, zelišča…), sadnem drevju, jagodičju…
  • preprosto vzdrževanje
  • javni dostop do lokalne in ekološko pridelane hrane
  • izvajanje in podajanje samooskrbnostnih, senzoričnih, umetniških,… praks za spremljanje (monitoring) in evalvacijo (vrednotenje)
  • z načrtovanimi vsebinami in dogodki spodbujanje ter krepitev socialnih stikov in izobraževanje o ohranjanju kulturne dediščine, trajnostnih okoljskih in družbenih principih
  • aktivno povezovanje različnih strok z lokalnimi skupnostmi oz. specifičnimi interesnimi skupinami
  • medgeneracijsko povezovanje
  • turistično zanimivost
  • prostor za peripatetiko
  • podpiranje in izvajanje načrta Brez odpadkov/Zero Waste
  • uporabo obnovljivih virov
  • nova zelena delovna mesta
  • zadovoljstvo udeleženih

Cilj Užitnega parka je ustvariti platformo za vzpostavitev vrednot in dobrin, ki težijo k zviševanju zavedanja, soodgovornosti in solidarnosti do ljudi in okolja skozi skrb za skupno površino. Vse življenje smo v interakciji s prostorom. Mi oblikujemo prostor in prostor oblikuje nas. Park ustvarja nov prostor za čas, v katerem živimo, in nam na ta način omogoča, da se na praktičnih primerih učimo in raziskujemo pojme, kot so kolektivnost, skupna raba (vprašanje lastništva), etika skrbi, sonaravno bivanje, lokalno in ekološko pridelana hrana in aktivno sodelovanje znotraj skupnosti. Tako oblikovano okolje izboljšuje zdravje, počutje, uspešnost, varnost in zadovoljstvo. Obkroža nas vse življenje in daje okvir vsem našim dejavnostim.

Izvedbena skupina: Leonora Jakovljević (oblikovalka, pedagoginja, permakulturnica (PDC), idejni vodja projekta), Orjana Velikonja Grbac (krajinska arhitektka), Gaja Mežnarič Osole (grafična sistemska oblikovalka), Katarina Dekleva (arhitektka) in Nuša Jelenec (produktna oblikovalka).

Več informacij: Leonora Jakovljević, leonoramark@gmail.com.

 

Projekt Užitni park, ki poteka od maja do oktobra 2015, sofinancira MOL.

MOL_grb

Skladnost politik

Skladnost politik – pogoj za doseganje ciljev mednarodnega razvojnega sodelovanja

Od maja do oktobra 2015 izvajamo projekt Skladnost politik – pogoj za doseganje ciljev mednarodnega razvojnega sodelovanja.

Namen projekta je širši javnosti predstaviti vsebine, povezane z Evropskim letom za razvoj 2015 s pomočjo trajnostnih skupnostnih praks, ki v našem lokalnem okolju delujejo po principu »razmišljaj globalno – deluj lokalno« in pri tem upoštevajo vodilo »dobro za vse – zame, za skupnost in za planet«. Te prakse so pogosto družbene inovacije in kažejo, kako delovati, da dosežemo trajnostni razvoj na lokalni in globalni ravni. S tem bomo opozorili na globalno soodvisnost ter potrebo po odgovornem in solidarnem razvoju v skladu z nosilno sposobnostjo planeta, saj so prav države globalnega juga tiste, ki najbolj čutijo posledice netrajnostnega delovanja razvitih držav.

Nadalje je namen projekta na primeru trgovinske politike EU v javnosti spodbuditi kritično razmišljanje o neučinkovitosti razvojnega sodelovanja zaradi neskladnosti politik EU z razvojnimi cilji.

Namen projekta je tudi spodbuditi aktivno državljanstvo organizacij in posameznikov za zmanjšanje skladnostnega deficita.

Delavnica Delujemo lokalno, naši učinki so globalni za nosilce trajnostnih skupnostnih praks – vabilo, program, zapis delavnice (september 2015)

Katalog trajnostnih skupnostnih praks 2015 (julij 2015)

Gradivo za medije ob novinarskem zajtrku: Trajnostne skupnostne prakse, 2. julij 2015

 

NAŠ SVET, NAŠE DOSTOJANSTVO, NAŠA PRIHODNOST – NJIHOVA ODLOČITEV

Trgovinska politika vpliva na številna področja od ekonomskega razvoja najmanj razvitih držav sveta, dostopnosti zdravil ali hrane, podnebnih sprememb do dostojnih delovnih mest. Zato smo želeli pridobiti mnenje evropskih poslancev o tem pomembnem vprašanju, saj s svojimi glasovi odločajo o sprejemu posameznih trgovinskih sporazumov.  Poslali smo jim kratek vprašalnik,  v katerem smo jih prosili za njihovo mnenje glede skladnosti trgovinske politike EU s Ciljev trajnostnega razvoja. Od osmih slovenskih evropskih poslancev sta se na naš vprašalnik v roku odzvala le dva, g. Milan Zver in g. Igor Šoltes:

Poziv evropskim poslancem, 25. september 2015: Pismo ob zasedanju Vrha OZN in letu dni od objave sporazuma CETA

Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost – njihova odločitev – primerjava skladnosti evropskih trgovinskih politik s Cilji trajnostnega razvoja in implementacija EU zaveze o skladnosti politik

Infografika Trgovinski sporazumi spodkopavajo cilje trajnostnega razvoja

 

Evropsko leto za razvoj

Leto 2015 je bilo razglašeno za Evropsko leto za razvoj (ELR 2015) in poteka pod sloganom “Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost“.

Cilj ELR 2015 je informirati državljane EU o razvojnem sodelovanju in politikah na tem področju ter  spodbuditi njihovo aktivno zanimanje za razvojno sodelovanje. Namen je poudariti konkretne rezultate in ozaveščati o vlogi razvojnega sodelovanja EU v spreminjajočem se in vedno bolj povezanem svetu.

Več: Kaj je Evropsko leto za razvoj 2015Bilten o Evropskem letu za razvoj, spletna podstran Ministrstva za zunanje zadeve in spletna podstran Evropske Unije.

Razvojno sodelovanje, vzajemna odvisnost, skupna odgovornost

Glavni cilj razvojne politike Evropske unije je zmanjšanje in dolgoročno izkoreninjenje revščine. Dodatni cilji vključujejo varovanje človekovih pravic in demokracije, spodbujanje enakosti spolov in, v zadnjem času, spopadanje z okoljskimi in podnebnimi izzivi. Evropska unija zagotavlja pomoč za razvojno sodelovanje že od leta 1957 in je zdaj največja donatorka uradne razvojne pomoči na svetu.

Mednarodno razvojno sodelovanje Slovenije je uvrščeno med slovenske zunanjepolitične prednostne usmeritve (politike MRS), Slovenija pa je donatorka razvojne pomoči od leta 2004, predvsem na območju Zahodnega Balkana.

Boj proti svetovni revščini podpira oblikovanje stabilnejšega, mirnejšega, uspešnejšega in pravičnejšega sveta, ki odraža soodvisnost med bogatejšimi in revnejšimi državami. Pomembno se je zavedati, da z dejavnostmi na lokalni ravni vplivamo na reševanje izzivov na svetovni ravni. Trajnostne prakse, ki v našem lokalnem okolju delujejo po principu »razmišljaj globalno – deluj lokalno« in pri tem upoštevajo vodilo »dobro za vse – zame, za skupnost in za planet«, nam nakazujejo smer delovanja za doseganje trajnostnega razvoja na lokalni in globalni ravni. Še nikoli nismo bili tako povezani med seboj, obenem pa tudi globalno soodvisni. Zato je velika potreba po odgovornem in solidarnem razvoju v skladu z nosilno sposobnostjo planeta, saj so prav države globalnega juga tiste, ki najbolj čutijo posledice netrajnostnega delovanja razvitih držav.

Konec leta 2015 se izteče iniciativa Združenih narodov Razvojni cilji tisočletja (Millennium Development Goals – MDGs; Razvojni cilji tisočletja: kako daleč smo prišli). V 15 letih je bil na svetovni ravni pod njenim okriljem dosežen napredek na izbranih področjih, kot so zmanjšanje revščine, smrtnosti in lakote, izobraževanje, zdravje ipd. Potreba po nadaljevanju aktivnosti za pomoč najrevnejšim skupinam svetovnega prebivalstva pa ostaja velika. Zato je letos razprava o oblikovanju nove razvojne agende intenzivna, v njej pa sodelujejo ključni deležniki: mednarodne politične organizacije, vlade, pa tudi civilnodružbene organizacije, podjetja in drugi partnerji.

 

Cilji novega globalnega razvojnega okvirja – Agenda po letu 2015

Novi globalni razvojni okvir oziroma agenda po letu 2015 bo usmerjena v izkoreninjenje revščine, doseganje vključujočega in trajnostnega razvoja za sedanjo in prihodnje generacije ter zagotavljanje spodbujanja in varstva vseh človekovih pravic in temeljnih vrednot kot podlage za miroljubne in pravične družbe.

Predlagani cilji trajnostnega razvoja:

  1. cilj: Odpraviti vse oblike revščine in povsod po svetu.
  1. cilj: Odpraviti lakoto, doseči prehransko varnost in izboljšano prehrano ter spodbujati trajnostno kmetijstvo.
  1. cilj: Zagotoviti zdravo življenje in spodbujati blaginjo vseh posameznikov v vseh starostnih skupinah.
  1. cilj: Vsem zagotoviti vključujoče in pravično kakovostno izobraževanje ter spodbujati priložnosti vseživljenjskega učenja.
  1. cilj: Doseči enakost spolov in opolnomočiti vse ženske ter dekleta.
  1. cilj: Vsem zagotoviti dostopnost in trajnostno upravljanje vodnih virov ter dostopnost sanitarij.
  1. cilj: Vsem zagotoviti dostop do cenovno dosegljive, zanesljive, trajnostne in moderne energije.
  1. cilj: Spodbujati trajno, vključujočo in trajnostno gospodarsko rast, polno ter produktivno zaposlenost in dostojno delo za vse.
  1. cilj: Graditi prožno infrastrukturo, spodbujati vključujočo in trajnostno industrializacijo ter pospeševati inovacije.
  1. cilj: Zmanjšati neenakosti znotraj držav in med njimi.
  1. cilj: Ustvariti vključujoča, varna, prožna in trajnostna mesta ter druga naselja.
  1. cilj: Zagotoviti trajnostne načine potrošnje in proizvodnje.
  1. cilj: Sprejeti nujne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam.*
  1. cilj: Ohraniti in trajnostno uporabljati oceane, morja in morske vire za trajnostni razvoj.
  1. cilj: Zaščititi, obnoviti in spodbujati trajnostno rabo kopenskih ekosistemov, trajnostno upravljati z gozdovi, boriti se proti dezertifikaciji, zaustaviti in obrniti trend degradacije zemljišč ter zaustaviti izgubo biotske raznovrstnosti.
  1. cilj: Spodbujati miroljubne in vključujoče družbe za trajnostni razvoj, vsem zagotoviti dostop do pravnega varstva ter zgraditi učinkovite, odgovorne in vključujoče institucije na vseh ravneh.
  1. cilj: Okrepiti sredstva za izvajanje globalnega partnerstva za trajnostni razvoj in ga oživeti.

 

Proces o agendi po letu 2015 bo sklenjen na Vrhu Združenih narodov, ki bo potekal septembra 2015.

Stališča mednarodnih nevladnih razvojnih organizacij o MDGs in novi razvojni agendi za obdobje po letu 2015.

Več o agendi po letu 2015.

 

Skladnost politik za razvoj

Evropska unija je skupaj z državami članicami največja donatorka razvojne pomoči na svetu. Vendar pa njen vpliv na države globalnega juga lahko realno ovrednotimo šele skozi prizmo kombiniranega učinka celotnega nabora evropskih politik. Evropska unija namreč ni samo velika donatorka razvojne pomoči, ampak je odgovorna tudi za izvozne subvencije, ki uničujejo kmetijske sisteme v deželah globalnega juga. Lakota po surovinah evropskih podjetij ogroža okolje in uničuje lokalne skupnosti v najrevnejših državah. Če bi imeli vsi prebivalci sveta ekološki odtis povprečnega državljana EU, bi za zadovoljevanje potreb po naravnih virih potrebovali 2.6 planeta.

S svojim sistemom politik Evropska unija dejansko z eno roko daje, z drugo pa jemlje. Prispevati k odpravi revščine v svetu je plemenit cilj evropske razvojne pomoči, ki ima med državljani EU visoko podporo. Vendar pa neskladnost politik EU ta prispevek močno zmanjšuje, če ne celo izničuje. Šele z usklajenim sistemom politik, ki se medsebojno ne spodkopavajo, je namreč mogoče učinkovito dosegati razvojne cilje ob racionalni porabi javnih sredstev.

EU in njene države članice imajo v Lizbonski pogodbi zapisano pravno obveznost, da svoje politike uskladijo z razvojnimi cilji. Predvsem je pomembna skladnost pri politikah z največjim vplivom na razvoj: trgovinski, energetski, kmetijski in ribiški, okoljski in podnebni ter migracijski politiki. Pomen skladnosti politik je poudarjen tudi na spletni strani Evropskega leta za razvoj, kjer je načelo »skladnosti politik za razvoj« navedeno kot eno od 15 najpomembnejših dejstev o razvojnem sodelovanju EU.

Velike ovire za doseganje ciljev novega razvojnega okvira po letu 2015 evidentno so škodljivi učinki politik, ki služijo parcialnim interesom vplivnih skupin na račun večinskega, pogosto najrevnejšega prebivalstva.

Več informacij o skladnosti politik za razvoj na spletni strani projekta Skladnost politik za razvoj (Platforma Sloga) in v poročilu Evropske komisije za leto 2013.

 

Več informacij: Gaja Brecelj, vodja projekta, gaja@umanotera.org.

 

Projekt sofinancira Urad Vlade RS za komuniciranje v okviru nacionalnega programa Evropskega leta za razvoj 2015, ki poteka pod sloganom “Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost“. Vsebine izražajo mnenje avtorja in ne predstavljajo uradnega stališča Vlade RS.

Evropsko leto 2015
Urad vlade RS za komuniciranje___100dpi

moto_ELR

 

 

 

 

Dresnikove igre

DRESNIKOVE IGRE
Skupnostna delovna akcija

Kot zrcalo trenutnega odnosa družbe do okolja se kaže pojav invazivnih rastlin, torej rastlin brez naravnega sovražnika. S težnjo po učinkovitih, poceni in neekoloških načinih delovanja človek rastline nenadzirano širi po urbanih kot ruralnih soseskah. Posledično se ruši ravnovesje in raznolikost ekosistemov.  Na kakšen način bi lahko na lokalnem nivoju opozorili in spodbudili ljudi, da bi aktivno prisluhnili spremembam v okolici in na podlagi njih oblikovali nove etične načine delovanja?

Dresnikove igre so večkraten okoljevarstven dogodek, namenjen izobraževanju o strategijah odstranjevanja ter odlaganja japonskega dresnika, možnih uporabah rastline v vsakdanjem življenju ter ustvarjanju novih povezav med prebivalci lokalne skupnosti in ostalo zainteresirano publiko.

Delavnice odstranjevanja japonskega dresnika pozivajo k skupnostni akciji, ki udeležence skozi aktivnosti ozavešča o načinih odstranjevanja dresnika in uporabi užitne rastline. Predstavljeni so bili načini za ustvarjanje dresnikovih barvil, papirja, jedi in homeopatskih pripravkov. Skozi igre so bili udeleženci spodbujeni tudi k učenju timskega dela, sodelovanja pri skupnem reševanju problemov in rekreaciji na prostem.

Projekt Dresnikove igre izvaja multidisciplinarna skupina. Sestavljajo jo produktni, grafični sistemski ter storitveni oblikovalci, arhitekti, okoljevarstveniki in facilitatorji, skupaj s strokovno pomočjo diplomiranega biologa in ostalih strokovnih sodelavcev.

Dresnikove igre so potekale 10. maja, 24. maja in 6. junija.

Slike:

1. Dresnikove igre

2. Dresnikove igre

3. Dresnikove igre

START: ogrevanje: spoznavanje ‘prijaznega sovražnika’
1. POSTAJA: trganje, sekanje, izkopavanje in zastiranje japonskega dresnika
OKUŠEVALNICA: pokušina jedi iz japonskega dresnika
2. POSTAJA: izdelava receptov, papirja, barvila ali homeopatskega pripravka

LOKACIJA: PST med Trpinčevo ulico in Litijsko cesto

 

Povezave do tujih in domačih dobrih praks

– Izdelava papirja iz japonskega dresnika
– Kreativne uporabe invazivnih rastlin
– Japonski dresnik kot paša za koze (stran 9)
– Recepti iz užitnih invazivnih rastiln
– Uporaba žuželke (naravni sovražnik japonskega dresnika) za nadzor nad razrastom rastline
– Oblikovalsko-aktivistični projekt, ki se ukvarja z invazivnimi vrstami
– Raziskava ali lahko kompostiranje ubije japonski dresnik

 

Brošura Dresnikov zvezek

 

Dresnikove igre organizirajo Re-generacija – skupina oblikovalcev, permakulturnikov in arhitektov, ki se ukvarja s trajnostnimi praksami, Umanotera in Servis8.

Več informacij: www.re-generacija.si, Nuša Jelenec, nusa.jelenec@gmail.cominfo@re-generacija.si.

Projekt Dresnikove igre sofinancira MOL.

MOL_grb

TEŠ 6

Gradnja šestega bloka Termoelektarne Šoštanj je projekt, ki določa razvojno pot Slovenije v naslednjih petdesetih letih. V Umanoteri in ostalih nevladnih organizacijah smo pred dokončno odločitvijo o gradnji vseskozi opozarjali, da bi morala biti pred takšno odločitvijo opravljena široka javna obravnava. Na tej strani je pregled aktivnosti v zvezi s projektom TEŠ 6 od začetka leta 2010.

MAREC

Po tem, ko sta EIB in EBRD 8. marca nakazali obljubljenih 650 milijonov evrov za 6. blok Termoelektrarne Šoštanj, so Focus, društvo za sonaraven razvoj, CEE Bankwatch Network in 96 drugih nevladnih organizacij (tudi Umanotera) na omenjeni banki naslovili pismo, v katerem jih pozivajo, da se nikoli več ne zavežeta k tako spornim posojilom.

Več.

JUNIJ, JULIJ

SKUPNI JAVNI POZIV PROTI POROŠTVU ZA TEŠ 6,

Poziv posameznikov in organizacij z razlogi proti odobritvi državnega poroštva lahko preberete tukaj.

POBUDA “ŠE JE ČAS!”

Če poslanci odobrijo državno poroštvo za TEŠ 6, bodo morali nase prevzeti tudi osebno odgovornost za razvojne in okoljske posledice te naložbe. Pobuda »Še je čas!« je poziv poslancem, naj ne podprejo državnega poroštva za najbolj zgrešeno naložbo stoletja, in poziv k odgovornejšemu odločanju o naši prihodnosti in prihodnosti naše države.

MAREC, APRIL

PISMO JAMESA HANSENA

“Gradnja novih termoelektrarn na premog je nemoralna, ker bodo posledice nosili mladi, bodoče generacije in narava, ki nimajo možnosti za zaščito svoje prihodnje blaginje,” je v pismu predsedniku državnega zbora Gregorju Virantu in poslancem zapisal direktor Nasinega Inštituta za vesoljske študije (NASA Goddard Institute for Space Studies) in svetovno priznani klimatolog James E. Hansen.

Hansen je Virantu pisal glede državnega poroštva za gradnjo TEŠ 6. V pismu Hansen poudarja, da je zaustavitev gradnje TEŠ 6 bistvenega pomena, če naj Slovenija prispeva svoj delež k rešitvi globalnega problema podnebnih sprememb. “Izbira med alternativnimi viri energije je lokalna zadeva. Moratorij na nove premogovne elektrarne in postopna opustitev uporabe premoga pa je nujni globalni cilj, če želimo ohraniti čudesa narave, naše morske obale ter našo družbeno in gospodarsko blaginjo,” opozarja Hansen.

Pismo v celoti. (slo, eng)

JANUAR, FEBRUAR

POZIV VLADI IN POSLANCEM TER  KOALICIJA USTAVIMO TEŠ 6

Koalicija nevladnih organizacij, civilnih iniciativ, gibanj, političnih strank in posameznikov Ustavimo TEŠ6 je v odprtem pismu pozvala vlado in parlamentarne stranke, naj se zavzamejo za šestmesečni moratorij na odločanje o nadaljevanju gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. V tem času naj bi neodvisno etično razsodišče ovrednotilo projekt z vidika ekonomske, okoljske, družbene ter medgeneracijske sprejemljivosti. Pobudniki kampanje so vlado pozvali, naj v času moratorija pripravi trajnostni energetski scenarij in ga obravnava kot enakovredno alternativo razvoja slovenske energetike.

Odprto pismo.

Koalicija Ustavimo TEŠ 6.

Državljanke in državljani so lahko podporo pozivu k etični odločitvi o TEŠ 6 podprli prek spletnega orodja Tretji člen.

EVLADNE ORGANIZACIJE POZDRAVLJAMO ODLOČITEV ODBORA DZ ZA FINANCE O ZAVRNITVI ZAKONA O POROŠTVU

Odbor za finance Državnega zbora je z glasovanjem proti predlogu zakona o državnem poroštvu za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) ustavil akcijo skupine poslancev, da mimo ustaljenega načina sprejemanja tovrstnih odločitev izsili državno poroštvo za ta okoljsko, ekonomsko in družbeno sporen projekt. Nevladne organizacije Greenpeace v Sloveniji, Focus, Umanotera, Ekologi brez meja, Slovenski E-forum in Brez izgovora Slovenija ter Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije takšen razplet pri obravnavi zakona pozdravljamo.

Sporočilo za javnost.

PRIJAVA KOMISIJI ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Nevladne organizacije Greenpeace v Sloveniji, Focus, Umanotera, Ekologi brez meja, Slovenski E-forum in Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC smo 29. septembra 2011 vložile prijavo na Komisijo za preprečevanje korupcije. Podlaga za prijavo je sum kršenja Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije v navezavi na predlog zakona o poroštvu za TEŠ 6.

Sporočilo za javnost.

POZIV K ZAVRNITVI PREDLOGA ZAKONA O POROŠTVU ZA TEŠ 6

Nevladne organizacije smo 27. septembra 2011 poslancem Državnega zbora RS, ki so na izredni seji odločali o zakonu o državnem poroštvu za projekt TEŠ 6, poslale pismo, v katerem smo jih pozvale k zavrnitvi zakona.

Pismo lahko preberete tukaj.

SKUPNI POZIV NEVLADNIH ORGANIZACIJ VLADI RS

Okoljevarstvene organizacije smo 9. marca 2011 na vlado naslovile poziv pred odločanjem o TEŠ 6: Ne zaklenite nam prihodnosti! V pozivu smo opozorile, da je TEŠ 6 gospodarsko, družbeno in okoljsko sporna investicija, zaradi katere utegne Slovenija izpustiti razvojne priložnosti na področju učinkovite rabe in obnovljivih virov energije.

Poziv Vladi RS.

STALIŠČE UMANOTERE DO REFERENDUMSKIH POBUD GLEDE GRADNJE TEŠ 6

Ob pobudah za posvetovalni referendum o gradnji šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, ki so se pojavile v začetku leta 2011, je Umanotera pozvala k bolj celovitemu pristopu. Državljani bi po mnenju Umanotere morali izbirati med celovitimi alternativami scenarijev energetske prihodnosti Slovenije, ne pa se ločeno opredeljevati »za« ali »proti« posamezni investiciji. Več.

STALIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ DO PROJEKTA TEŠ 6

Umanotera, Focus in Slovenski E-Forum so svoja ključna stališča v zvezi s projektom 6. bloka Termoelektrarne Šoštanj poslale Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD) v okviru bankine javne obravnave poročila o vplivih na okolje. Vse tri nevladne organizacije so pozvale EBRD, da zaprošenega posojila ne odobri za takšen projekt, kot je predstavljen v postopku zdaj. Ključni argumenti za takšen poziv so: neskladnost s podnebnimi cilji, odsotnost alternativnih rešitev, ekonomika in viri financiranja ter netransparentnost procesa.

Podrobnosti v povzetku ključnih stališč.

Organizacije so pisale tudi predsedniku vlade Borutu Pahorju, v katerem v zvezi s TEŠ 6 predlagajo moratorij, alternativne scenarije ter verodostojnost, odgovornost in transparentnost projekta.

Pismo predsedniku vlade Borutu Pahorju.

Stališča Umanotere lahko preberete tukaj.

POTREBA PO ALTERNATIVNEM ENERGETSKEM SCENARIJU

»Glavno vprašanje o energetski prihodnosti Slovenije ne sme biti, ali šesti blok Termoelektrarne Šoštanj ali drugi blok Nuklearne elektrarne Krško. Dolžnost slovenske vlade je, da izdela tretji scenarij, ki ne bo vključeval nobene od teh možnosti,« je 25. januarja 2010 ob predstavitvi stališča nevladnih organizacij do gradnje TEŠ 6 poudarila direktorica Umanotere Vida Ogorelec Wagner.

Povzetek tiskovne konference.

RAZVOJNI FORUM TEŠ 6: SLOVENSKA PRIHODNOST?

Na razvojnem forumu z naslovom »TEŠ 6: slovenska prihodnost?«, ki ga je 26. januarja v Ljubljani pripravila Umanotera, je direktor Termoelektrarne Šoštanj dr. Uroš Rotnik predstavil radikalno spremenjen načrt prenove Termoelektrarne Šoštanj. Ta se temeljito razlikuje od dokumentacije, ki je javno dostopna in objavljena na svetovnem spletu.

Povzetek foruma lahko preberete tukaj. (celotno poročilo s foruma).
Povzetek v angleškem jeziku (summary eng).

Predstavitve sodelujočih na forumu:

Uroš Rotnik, direktor Termoelektrarne Šoštanj (projekt, postopki)
Rudi Vončina, odgovorna oseba priprave poročila o vplivih na okolje TEŠ, Elektroinštitut Milan Vidmar (vplivi na okolje)
Janez Kopač, direktor direktorata za energetiko na Ministrstvu za gospodarstvo (pomen projekta, sprejete odločitve, umestitev v nacionalno energetsko strategijo)
Jernej Stritih, direktor Službe vlade za podnebne spremembe (odnos do nove podnebne strategije in podnebne politike EU)
Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost, Inštitut Jožef Stefan (strokovne podlage za podnebno-energetsko politiko)
Mihael Tomšič, častni predsednik, Slovenski E-Forum (skica alternativnega scenarija)
Nina Štros, predstavnica Greenpeace v Sloveniji (energetska (re)volucija)
Andrej Mohar, Društvo Temno nebo Slovenije (potencial učinkovite rabe energije na primeru zunanje razsvetljave)
Boris Sučić, Center za energetsko učinkovitost, Inštitut Jožef Stefan (potencial decentraliziranih plinskih soproizvodnih enot)
Dag Kralj, član uprave, Bisol d.o.o. (potencial son
čne električne energije)
Božo Dukić, direktor, Geosonda d.o.o. (potencial geotermalne energije)

SPLETNO POSVETOVANJE O TEŠ 6

O projektu TEŠ 6 je na http://www.evropske-volitve.si/potekalo tudi spletno posvetovanje. Poročilo spletnega posvetovanja lahko prebete tukaj.
Povzetek v angleškem jeziku (summary eng).

Slovenija znižuje CO2: Dobre prakse

V letu 2015 se je projekt Slovenija znižuje CO2 nadaljeval z evidentiranjem dobrih praks, ki pomembno znižujejo izpuste CO2 ter hkrati prispevajo k uveljavitvi načel trajnostnega razvoja.

Predstavili smo primere dobrih praks na prednostnih področjih: (1) energetska učinkovitost, obnovljivi viri energije ter energetska prenova stavb, (2) trajnostno gospodarjenje z gozdovi, predelava lesa v obrti in industriji, les kot gradbeni material in oskrba z lesnimi gorivi, (3) ekološko kmetovanje, (4) trajnostni razvoj podeželja, trajnostne občine (5) trajnostna mobilnost, (6) trajnostna proizvodnja in potrošnja, (7) prilagajanje na podnebne spremembe.

Dobre zgodbe s področja zniževanja izpustov prinašajo vrsto sinergijskih učinkov: poleg zniževanja izpustov CO2 prinašajo tudi mnogotere pozitivne učinke na vseh ravneh (lokalni, regionalni, nacionalni), med drugim prihranke, nova zelena in ozelenjena delovna mesta, gospodarski razvoj in konkurenčnost, inovativnost, tehnološki napredek, višjo kakovost življenja ter varovanje naravnih virov, biotske raznovrstnosti in okolja.

Predstavitev projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse 2015 (pdf.)

 

Video, ki predstavlja 20 dobrih praks zniževanja izpustov CO2 (september 2015)

V videu so predstavljene slovenske prakse Uporaba službenih koles ljubljanskih redarjev, Trajnostna mobilnost v Ljubljani, Spletni portal Prevoz.org, Ekološka vas Čadrg, Nizkoogljičnost kot razvojna priložnost regije, Alpski biseri, Zavezništvo za celovito energetsko obnovo javnih stavb,  Energetska prenova Bolnišnice Sežana, Občina Škofja Loka, Mlekarna Krepko, Eko-socialna kmetija Korenika, Center ponovne uporabe, Šolski ekovrtovi, Leseni pasivni vrtec Preddvor, Zeleni razvojni model občine Šentrupert, Silvaprodukt d.o.o, Lesene skeletne hiše Damahaus, Ekološka kmetija Kastelic, Ekološka kmetija Černelič, Pipistrel d.o.o. Ajdovščina.

 

Katalog dobrih praks je na voljo na tej spletni povezavi. (Evidentiranje dobrih praks je potekalo do 30. septembra 2015)

 

Projekt je trajal od avgusta 2015 do avgusta 2016, financiral pa ga je iz sredstev Sklada za podnebne spremembe Ministrstvo za okolje in prostor.

Več informacij je na voljo na www.slovenija-co2.si in pri Gaji Brecelj, gaja@umanotera.org.

——————————————–

SLOVENIJA ZNIŽUJE CO2 2012-2013

Projekt Slovenija znižuje CO2: dobre prakse se je po letu 2012 nadaljeval tudi v letu 2013: najprej z evidentiranjem obstoječih dobrih praks v Sloveniji in tujini. Iskali smo primere dobrih praks na naslednjih prednostnih področjih: (1) energetska učinkovitost, obnovljivi viri energije ter energetska prenova stavb, (2) trajnostno gospodarjenje z gozdovi, predelava lesa v obrti in industriji, les kot gradbeni material in oskrba z lesnimi gorivi, (3) ekološko kmetovanje, oskrbne mreže s sonaravno pridelano hrano, (4) trajnostni razvoj podeželja, (5) trajnostna mobilnost, (6) trajnostna proizvodnja in potrošnja, (7) prilagajanje na podnebne spremembe. Ciljni skupini projekta sta bili podjetja in občine.

Projekt se je zaključil novembra 2013. Vse dokumente najdete na spletni strani Slovenija znižuje CO2.

V okviru projekta je nastal Katalog dobrih praks 2013 (pdf), ki smo jih predstavili tudi v kratkih filmih (povezava).

Pripravili smo tudi Priporočila odločevalcem za nadaljnje širjenje dobrih praks 2013 (pdf)

Naročnik projekta »Slovenija znižuje CO2: dobre prakse« je bil Urad Vlade RS za komuniciranje, izvajala ga je Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj. Projekt je potekal v okviru partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom in Vlado Republike Slovenije.

———————————————-
SLOVENIJA ZNIŽUJE CO2 2011-2012

V okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse 2011/2012 je Umanotera skupaj s partnerji projekta predstavila 15 slovenskih in 5 tujih dobrih praks, ki pomembno znižujejo izpuste CO2 ter hkrati prispevajo k uveljavitvi načel trajnostnega razvoja. »Izbrane dobre prakse dokazujejo, da doseganje ambicioznih evropskih in nacionalnih ciljev zniževanja izpustov toplogrednih plinov ni le možno in praktično izvedljivo, temveč da prinaša tudi vrsto drugih koristi, med drugim zmanjševanje stroškov, razvojne priložnosti in višjo kakovost življenja,« je poudarila vodja projekta, direktorica Umanotere Vida Ogorelec.

Izbrane so dobre prakse na naslednjih prednostnih področjih: energetika (učinkovita raba energije in obnovljivi viri energije), trajnostna mobilnost, vrednostna veriga lesa, trajnostni razvoj podeželja, ekološko kmetijstvo, trajnostna proizvodnja in potrošnja ter prilagajanje na podnebne spremembe.

Katalog dobre prakse 2012 (pdf)

Animirani filmi.

Priporočila odločevalcem za nadaljnje širjenje dobrih praks, julij 2012, (pdf)

Izbor 20 dobrih praks in utemeljitev izbora, 9.11.2011.
Sporočilo za medije. (doc)

Projekt Slovenija znižuje CO2: dobre prakse s podnaslovom »Kako jim je uspelo?«, ki ga izvaja Umanotera, se je začel septembra 2011. Projekt je eden izmed projektov v okviru partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo in Vlado Republike Slovenije. V okviru projekta je Umanotera pripravila pregled obstoječih dobrih praks na področju blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje v Sloveniji in državah Evropske unije. Dvajset izbranih primerov dobrih praks predstavljamo javnosti, oblikovali bomo tudi priporočila za njihovo nadaljnje širjenje.

Evidentiranje obstoječih dobrih praks je potekalo do 17. oktobra 2011. V pomoč pri odgovoru na vprašanje: »Kaj je dobra praksa?« so bile smernice za evidentiranje dobrih praks in obrazec (tukaj obrazec v obliki doc) za evidentiranje. Končni izbor dvajsetih dobrih praks je opravila strokovna skupina projekta v sestavi: dr. Lučka Kajfež Bogataj, dr. Franc Pohleven, Anamarija Slabe, dr. Sašo Medved, dr. Aljaž Plevnik in Vida Ogorelec.

Podrobnosti o poteku evidentiranja v vabilu k sodelovanju.
Sporočilo za medije o začetku projekta.

Projekt »Slovenija znižuje CO2: dobre prakse« je izvajala Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj. Projekt je bil eden izmed projektov v okviru partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom. Vsebine, objavljene v zvezi s projektom, ne predstavljajo uradnega stališča Evropske komisije, Vlade Republike Slovenije ali Evropskega parlamenta.