Zelena proračunska reforma

2013 – POROČILO “ZELENA PRORAČUNSKA REFORMA: ODZIVANJE NA KRIZO S TRAJNOSTNO VIZIJO”

Paket reform, pogosto imenovan zelena proračunska reforma, združuje okoljske izboljšave z gospodarskimi spodbudami in priložnostmi za fiskalno konsolidacijo. Zeleno proračunsko reformo za Slovenijo predstavlja poročilo »Zelena proračunska reforma 2013: odzivanje na krizo s trajnostno vizijo«, pripravljeno v okviru projekta Plan B za Slovenijo.

Kot navaja poročilo,  je osrednji problem vzdržnosti slovenskega proračuna trenutna politika subvencij. Država posredno in neposredno subvencionira izdelke in proizvodnje, ki so okolju škodljive. Vrednost okolju  škodljivih subvencij je v letu 2011 presegla 500 milijonov evrov. Ta praksa je v nasprotju s splošno uveljavljenim načelom »onesnaževalec plača«, ki temelji na ideji, da lahko tržno gospodarstvo funkcionira in je pravično, če tako proizvajalci kot potrošniki nosijo stroške svojih dejanj. V primeru okolju škodljivih subvencij teh stroškov ne nosijo onesnaževalci, ampak širša družba.

Poročilo predlaga naslednje reforme trenutne subvencijske politike: ukinitev vračil in vseh izjem plačevanja, reformiranje plačilne sheme prevoza na delovno mesto, uvedba višje stopnje DDV na fitofarmacevtska sredstva, povečanje cene koncesij za upravljanje z državnimi gozdovi, reformo davčne politike za nakup in zasebno uporabo službenih avtomobilov, znižanje subvencij letalski industriji  in lobiranje za krepitev davka na CO2 znotraj Evropske unije.

Na področju davkov poročilo med drugim predlaga povišanja pri trošarinah na energetske produkte in letni davek na uporabo vozil v cestnem prometu, zvišanje davka na izpuste CO2, nadaljnje širjenje davkov na vozila z emisijami CO2, davek na odlaganje odpadkov in obdavčitev potniškega zračnega prometa.

Poročilo je objavljeno tukaj.

Več o zeleni proračunski reformi na spletni strani Plan B za Slovenijo.

Temelj zelenega razvojnega preboja Slovenije

Pri odgovoru na dva glavna izziva, s katerimi se sooča Evropska unija, to sta okoljska in finančna kriza, je treba najti široko soglasje med različnimi interesnimi skupinami. V pripravi je Strategija razvoja Slovenije in nujno je, da je zelena proračunska reforma (ZPR) izpostavljena kot osrednji mehanizem za izhod iz krize. Krovni cilj projekta je tako vključitev ZPR v SRS skozi javno razpravo, ki bo prispevala tako k usklajenosti delovanj pristojnih organov, kot tudi predstavili primere dobrih praks iz tujine, hkrati pa v sam proces sprejemanja ZPR aktivneje vključiti vso zainteresirano javnost in s tem povečati učinkovitost ukrepov sprejetih v ZPR, kot tudi povečati transparentnost samega procesa.

Ključni rezultati projekta so:

  • nabor dobrih praksah uvajanja ZPR v države Evrope
  • izvedba konference o ZPR
  • izvedba srečanja odločevalcev s Kaiem Schlegelmilchom
  • priprava priporočil za uvedbo ZPR v Sloveniji

Ozadje projekta

Prevladujoči način proizvodnje in potrošnje dobrin v svetu, za katerega sta značilna hitro usihanje naravnih virov in rastoča onesnaženost, postaja vse bolj trajnostno nevzdržen. Naraščajoče količine odpadkov, rast emisij toplogrednih plinov in podnebne spremembe, ki na kratki rok s porasti ekstremnih vremenskih pojavov ogrožajo številna človeška življenja in povzročajo neprecedenčno škodo nacionalnim gospodarstvom, na dolgi rok pa ogrožajo sam obstoj človeštva na Zemlji, terjajo od držav sprejetje takojšnih ukrepov za učinkovito spopadanje s temi problemi.

Med institucijami, kot sta Evropska komisija in Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ter strokovnjaki obstaja jasno soglasje, da je uporaba ekonomskih oz. tržnih instrumentov v okoljski politiki tako nujna kot tudi najbolj učinkovita, saj delujejo neposredno. Mehanizem za doseganje ciljev vodilne pobude iz Strategije Evropa 2020 »Evropa, gospodarna z viri«, ki je že v veljavi v nekaterih državah Evropske unije (EU), je tudi zelena proračunska reforma (ZPR). ZPR prinaša najbolj celovito rešitev za netrajnostne vzorce v družbi. Reforma na strani proračunske porabe vključuje ukinitev okolju škodljivih subvencij ter uvajanje zelenega javnega naročanja in davčnih spodbud za zaščito okolja. Da pa bi bila dolgoročno vzdržna gospodarska rast in konsolidacija javnih financ skupaj s krčenjem izdatkov in nepovečevanjem davčnih obremenitev kar najmanj prizadeti, pa je ob uvedbi t.i. zelenih davkov potrebno razmišljati tudi o zmanjševanju nekaterih ostalih davščin (prerazdelitev davčnega bremena). Priložnost za to v Sloveniji predstavljajo predvsem davčne obremenitve dela, ki so nadpovprečno visoke tako na ravni EU kot OECD.

Načeloma je v politiki, ki je pod močnim vplivom javnomnenjskih raziskav, lobiranja in medijske pokritosti, strukturne reforme s trajnim vplivom težko implementirati. Pri odgovoru na dva glavna izziva, s katerimi se sooča Evropska unija, to sta okoljska in finančna kriza, je treba najti široko soglasje med različnimi interesnimi skupinami, kot so industrija, podjetja, kmetijski sektor, strokovna in znanstvena javnost, nevladne organizacije, občinski in nacionalni odločevalci ter mediji.

Na temo informiranja o ZPR je bilo v Sloveniji izvedenih že kar nekaj aktivnosti. Umanotera je npr. že v letih 1996-98 v sodelovanju z inštitutom v Wuppertal iz Nemčije pripravila projekt, ki je vseboval pripravo študije o možnostih proračunske reforme v Sloveniji, organizacijo simpozija Zelena proračunska reforma – možnosti v Srednji in Vzhodni Evropi ter pripravo zbornika, ki je leta 1999 izšel pod naslovom Green Budget Reform in Europe. Situacija danes je precej drugačna, v okviru EU in Slovenije imamo nove podnebne in energetske cilje, najbolj učinkovit mehanizem za njihovo doseganje je prav finančni. V pripravi je Strategija razvoja Slovenije (SRS) in nujno je, da je ZPR izpostavljena kot osrednji mehanizem za izhod iz krize. Medresorska delovna skupina vlade RS za zeleno davčno reformo (ki jo sedanja vlada ukinila) je v svojem poročilu iz septembra 2011 ugotovila, da so ustrezne višine obremenitev okolju škodljivega ravnanja že predvidene v nekaterih strateških dokumentih vlade in v nekaterih dokumentih, ki so v pripravi, ter da je pri nadaljnjem oblikovanju politike ZPR treba upoštevati, poleg obvez sprejetih na ravni EU, še Strategijo razvoja Slovenije (SRS), Nacionalni energetski program in Operativni program zmanjševanja emisij TPG. Pomemben korak k udejanjanju ZPR v Sloveniji je tudi sprejetje Uredbe o zelenem javnem naročanju, saj je javni sektor eden največjih naročnikov in potrošnikov v Evropi. Ključ za uspeh reforme je dolgoročna zanesljivost in postopnost procesa s predvidljivim trendom sprememb, kar pomeni, da mora biti reforma deležna nadstrankarske podpore. Hkrati se je pri sprejemanju ZPR treba zgledovati po primerih dobre prakse iz tujine.

Pravi rezultati ZPR se bodo namreč zares pokazali šele ko bo ta vključena v vse strateške razvojne dokumente, začenši z vrhovnim dokumentom, SRS. Navkljub pogostemu navajanju zelene javnofinančne reforme v strateških dokumentih in številnim pozitivnim učinkom, ki jih ta prinaša, se Slovenija žal še ni pridružila številnim zahodno- in severnoevropskim državam, ki takšno reformo uspešno izvajajo že vrsto let. Zato je krovni cilj projekta vključitev ZPR v SRS, skozi javno razpravo, ki bo prispevala tako k usklajenosti delovanj pristojnih organov, kot tudi predstavili primere dobrih praks iz tujine, hkrati pa v sam proces sprejemanja ZPR aktivneje vključiti vso zainteresirano javnost in s tem povečati učinkovitost ukrepov sprejetih v ZPR kot tudi povečati transparentnost samega procesa.

logotip UKOM_1.jpg

Projekt izvaja Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj. Projekt sofinancira Urad Vlade RS za komuniciranje. Vsebine, objavljene v zvezi s projektom, ne predstavljajo uradnega stališča Vlade Republike Slovenije.

Projekt izvajamo skupaj z Green Budget Europe.

Kontakt: nina@umanotera.org

Mednarodni posvet

20. september 2012
Ekonomska fakulteta v Ljubljani

Proračunski rezi so le kratkoročne rešitve za spopadanje s krizo, potrebni so strukturni ukrepi. Nekateri ukrepi v okviru zelene proračunske reforme imajo lahko takojšen učinek na uravnoteženje proračuna, spodbudijo pa lahko tudi rast v gospodarskih sektorjih prihodnosti. Kriza je priložnost, da tudi v Sloveniji začnemo s procesom zelene proračunske reforme, ki pa mora izhajati iz nadstrankarskega, širšega soglasja, je ob zaključku mednarodnega posveta  na temo zelene proračunske reforme poudarila direktorica Umanotere Vida Ogorelec.

posvet_2009_2012.jpgEvropski komisar za okolje Janez Potočnik je ob uvodu v posvet poudaril, da je v času, ko se Evropska unija spopada s hudo finančno in gospodarsko krizo, pametna fiskalna konsolidacija ena izmed ključnih kratkoročnih rešitev, ki pomembno prispevajo k dolgoročni stabilnosti gospodarstva in trajnostni naravnanosti okolja. »Vprašanje, kako ponovno uravnotežiti javne finance in hkrati spodbuditi trajnostni razvoj pa je pravzaprav osrednje vprašanje današnjega intenzivnega iskanja izhoda iz krize,« je poudaril komisar. Ob tem je dodal, da se je potrebno osredotočiti na dve podvprašanji: na kakšen način lahko proračunski prihodki podprejo naša prizadevanja na področju učinkovitega ravnanja z viri, in: kako zagotoviti to isto ravnanje in pristop tudi na strani odhodkov in nenazadnje preprečiti dejavnosti, škodljive za okolje?

»Seveda je pomembno, da javni denar pametno in racionalno porabimo – in to ne le v kriznih časih. A vsekakor velja, da današnja visoka zadolženost v številnih evropskih državah praktično ne dopušča napak v strukturi porabe. Odločitve, ki jih sprejemamo zdaj, bodo v prihodnje odločilno vplivale na zdravje našega gospodarstva, našega planeta in ne nazadnje nas samih,« je še opozoril Janez Potočnik.

Slovenija je v preteklosti že zamudila nekaj priložnosti za zeleno proračunsko reformo. Prva celovita študija o zeleni proračunski reformi sega v konec devetdesetih let prejšnjega stoletja. Nato je bila ustanovljena vladna delovna skupina, objavljena so bila poročila in študije na to temo, organizirale so se konference. Kljub temu pa v Sloveniji nikoli ni prišlo niti do osnutka  celovite reforme. Delne reforme so bile uvedene z obdavčitvijo CO2  (že leta 1997) in davkom na CO2 za motorna vozila.  Čeprav oba davka sledita ideji vključevanja zunanjih stroškov v ceno, so davčne stopnje bistveno prenizke, da bi zgolj takšno obdavčevanje lahko imelo pomemben vpliv.

Proračunska kriza je pravi trenutek za nov zagon vladnih aktivnosti. Medresorska vladna delovna skupina za zeleno proračunsko reformo pod okriljem Ministrstva za finance je bila odpravljena in vnovič ustanovljena septembra letos v okviru Ministrstva za kmetijstvo in okolje.  Kot je na posvetu povedala vodja delovne skupine Zineta Vilman, je cilj vlade zelena rast in nova delovna mesta. Stališče delovne skupine je, da je možno z okoljskimi dajatvami pridobiti dodaten proračunski prihodek. Delovna skupina bo po njenih napovedih priporočila za vlado pripravila še to jesen.

Mnogi predstavniki vlade in gospodarstva poudarjajo, da je v primerjavi s povprečjem v EU (2,4%) delež okoljskih davščin v celotnem BDP v Sloveniji že visok (3,6 %). Čeprav ta podatek drži, bi bilo napačno sklepati, da zelene proračunske reforme v Sloveniji niso izvedljive, pravijo v Umanoteri. Kljub primerjalno visokim okoljskim davkom obstaja nekaj možnosti za zeleno proračunsko reformo.

Le nekaj primerov. Nekatere okoljske dajatve so v primerjavi z drugimi evropskimi državami v Sloveniji zelo nizke (področja odlaganja odpadkov, vode, motorna vozila). Glavno gonilo visokih prihodkov iz obdavčitve energentov je visoka stopnja porabe. Zlasti davčna stopnja za dizelsko gorivo je precej pod evropskim povprečjem, medtem se obseg prometa stalno povečuje. Še vedno tudi obstajajo  okolju škodljive subvencije. Do zdaj v Sloveniji še niti nismo prepoznali vseh takšnih subvencij, ki bi jih bilo treba identificirati in nato postopno opustiti.
»Nekatere možnosti za zelene proračunske reforme so bolj realne, nekatere manj. In tako kot se zgodi z vsako reformo, ki ima opraviti z davki, ji bodo nekateri nasprotovali. Slovenija se hkrati sooča s proračunsko in gospodarsko krizo. V tej krizni situaciji bi morali pretresti vse možnosti.  Nasprotovanje nekaterih močnih interesnih skupin ali dejstvo, da posamezna rešitev v Evropi še ni splošno sprejeta, še ne bi smela biti razlog za to, da se tej rešitvi odpovemo,« še poudarjajo v Umanoteri.

Posvet Zelena proračunska reforma kot mehanizem izhoda iz krize je organizirala Umanotera v sodelovanju zGreen Budget Europe in Britanskim veleposlaništvom v Ljubljani. Projekt sofinancira Urad Vlade RS za komuniciranje. Vsebine, objavljene v zvezi s projektom, ne predstavljajo uradnega stališča Vlade Republike Slovenije.

Za strokovna vprašanja glede zelene proračunske reforme kontaktirajte Jonasa Sonnenscheina, jonas@umanotera.org, 01 439 71 00.

GRADIVO

Študija (delovni dokument) Zelena proračunska reforma v Sloveniji, Umanotera

Poročilo “Obdavčitev ogljika in uravnoteženje javnih financ : Potencial cenitve ogljika za zmanjšanje proračunskih primanjkljajev v Evropi”, European Climate Foundation in Green Budget Europe, v sodelovanju z Vivid Economics. Povzetek v slovenščini. Celotno poročilo Carbon taxation and fiscal consolidation in Europe.

Poročilo “Greening the Budget: Pricing Carbon and Cutting Energy Subsidies to reduce the financial deficit in Germany

Pregled študij o različnih zelenih proračunskih reformah.

Kratki videoposnetki na temo zelene proračunske reforme na portalu YouTube.

PREDSTAVITVE IZ POSVETA

Uvodni nagovor komisarja za okolje Janeza Potočnika

Okoljske reforme za uravnoteženje javnih financ, Branko Ravnik, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje

Koristi obdavčitve ogljika za zmanjševanje proračunskih primanjkljajev, Robin Smale, Vivideconomics

Spopadanje s krizo z reformo okoljskih dajatev, Kai Schlegelmilch, Green Budget Europe

Trenutno stanje na področju zelene proračunske reforme v Sloveniji, Zineta Vilman, vodja medresorske delovne skupine

Model makroekonomskih učinkov zelenih davčnih reform v Sloveniji, Aleksandar Kešeljević Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

Zeleno javno investicijsko bančništvo: veliki učinki, nizki stroški, Nataša Černila Zajc, Eko Sklad

Evropske ETS dražbe: kaj storiti s prihodki?, Jernej Stritih, svetovalec za trajnostni razvoj

Zelena proračunska reforma v Sloveniji, Jonas Sonnenschein, Umanotera

Ogledalo vladi

Poročilo Ogledalo vladi 2010 – Zeleni nevladni monitor

V Sloveniji je razkorak med predvolilnimi zavezami in zakonodajo na področju varstva okolja in trajnostnega razvoja ter njihovim izvajanjem precejšen. To je eno glavnih sporočil poročila »Ogledalo vladi 2010 – Zeleni nevladni monitor«, ki ga je v sodelovanju s partnerji iz mreže Plan B za Slovenijo pripravila Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj.

Ogledalo vladi 2010 dokazuje, da je neizvajanje sprejetih programov na področju varstva okolja ena največjih težav slovenske okoljevarstvene politike. Zaradi pomanjkljivega izvajanja okoljske zakonodaje proti Sloveniji že teče vrsta postopkov v okviru Evropske unije, zato državi grozijo sankcije. Še pomembneje pa je, da s takšnim razkorakom med zavezami in dejanji ne bomo dosegli prehoda v družbo, ki bi jo želeli in morali zapustiti zanamcem – nizkoogljično družbo z dobro ohranjenim stanjem naravnega okolja. Vlada bi morala končno preseči preživeto miselnost o okolju kot zaviralcu razvoja in prepoznati velike priložnosti okoljevarstvenih ukrepov: za višjo kakovost življenja, za spodbujanje večje konkurenčnosti in za nova, zelena delovna mesta.

Ogledalo vladi 2010 kaže nespodbudno stanje pri področjih prometa, energetike in sistemov za ravnanje z okoljem, kjer Slovenija glede na povprečje Evropske unije zaseda zelo slabo mesto. Problemi so opazni tudi na področjih odpadkov in kakovosti zraka ter pri prehodu v trajnostno kmetijstvo in na področju podnebnih sprememb (tako pri ukrepih prilagajanja nanje kot pri ukrepih za zmanjševanje izpustov). Kot pomemben napredek so avtorji poročila izpostavili sprejetje Akcijskega načrta za zeleno javno naročanje, ki je načelno usmeritev za zeleno javno naročanje operacionaliziral, in podatek, da so bila letos med industrijskimi napravami izdana vsa dovoljenja IPPC. Slovenija je tudi na področju čistilnih naprav dosegla velik napredek. Od leta 2000 do leta 2009 se je število čistilnih naprav več kot podvojilo. Povečuje se tako količina odpadne vode iz gospodinjstev, ki konča na čistilnih napravah, kot tudi stopnja njenega čiščenja.

Celotno poročilo Ogledalo vladi 2010 – Zeleni nevladni monitor.

Projekt izvaja Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj skupaj s partnerji iz mreže Plan B za Slovenijo. Pri izdelavi nabora indikatorjev in pripravi poročila so sodelovali naslednji člani nevladnih organizacij: Anamarija Slabe (Inštitut za trajnostni razvoj), Primož Kmecl (DOPPS), Lidija Živčič, Živa Gobbo (Focus društvo za sonaraven razvoj), Matej Ogrin (Cipra Slovenija), Tomaž Dintinjana (Slovenski E-forum) in Vida Ogorelec, Nina Štros, Nina Tome, Nina Berovič, Gaja Brecelj (Umanotera).

Pregled ocen po področjih in kazalnikih

Prehod v nizkoogljično družbo in podnebne spremembe
1. Nacionalni okviri za prehod v nizkoogljično družbo smajli_dol.jpg puscila_gor.jpg
1.1 Izpusti toplogrednih plinov smajli_dol.jpg puscila_gor.jpg
1.2 Izpusti toplogrednih plinov po sektorjih smajli_naravnost.jpg pikica.jpg
1.3 Ogljična intenzivnost gospodarstva smajli_naravnost.jpg puscila_gor.jpg
1.4 Zadostnost in izvajanje zakonodajnih in programskih podnebnih ukrepov smajli_dol.jpg puscila_gor.jpg
1.5 Financiranje podnebnih ukrepov v državah v razvoju smajli_naravnost.jpg puscila_gor.jpg
2. Prilagajanje na podnebne spremembe smajli_dol.jpg
2.1 Nacionalne strategije prilagajanja smajli_dol.jpg puscila_gor.jpg
2.2 Izvajanje strategij prilagajanja smajli_dol.jpg puscila_gor.jpg
2.3 Škoda zaradi ekstremnih vremenskih pogojev smajli_dol.jpg puscica_dol.jpg
3. Trajnostna energetika smajli_dol.jpg puscica_dol.jpg
3.1 Energetska učinkovitost – prihranki energije smajli_dol.jpg puscica_dol.jpg
3.2 Energetska intenzivnost gospodarstva smajli_dol.jpg puscica_dol.jpg
3.3 Raba obnovljivih virov energije (OVE) smajli_naravnost.jpg pikica.jpg
3.4 Financiranje obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti smajli_naravnost.jpg puscila_gor.jpg
4. Trajnostna mobilnost smajli_dol.jpgsmajli_dol.jpgpuscica_dol.jpg
4.1 Delež vlaganj v prometno infrastrukturo smajli_dol.jpg puscila_gor.jpg
4.2 Rast kolesarskega omrežja smajli_dol.jpg pikica.jpg
4.3 Delež kopnih poti po prometnih sistemih smajli_dol.jpg puscica_dol.jpg
4.4 Stopnja motorizacije smajli_dol.jpg puscica_dol.jpg
4.5 Razmerje med rastjo prometa in BDP smajli_dol.jpgsmajli_dol.jpgpuscica_dol.jpg
Trajnostno upravljanje z naravnimi viri
5. Voda kot strateški vir smajli_naravnost.jpg l
5.1 Obremenjevanje voda iz gospodinjstev smajli_gor.jpg puscila_gor.jpg
5.2 Doseganje dobrega stanja površinskih voda smajli_naravnost.jpg pikica.jpg
5.3 Kakovost in dostopnost pitne vode smajli_naravnost.jpg pikica.jpg
5.4 Raba vode v kmetijstvu smajli_naravnost.jpg pikica.jpg
5.5 Participacija javnosti pri odločanju na področju voda smajli_dol.jpg pikica.jpg
6. Trajnostno kmetijstvo smajli_dol.jpg
6.1 Stopnja prehranske samozadostnosti države smajli_dol.jpg puscica_dol.jpg
6.2 Obseg kmetijskih zemljišč na prebivalca smajli_dol.jpg puscica_dol.jpg
6.3 Delež vseh kmetijskih zemljišč in delež obdelovalnih kmetijskih zemljišč v nadzorovanem ekološkem kmetijstvu (in preusmerjanju vanj) smajli_dol.jpg
7. Gensko spremenjeni organizmi smajli_naravnost.jpg
7.1 Zakonodaja s področja GSO – ocena procesa in rezultatov priprave zakonodaje smajli_naravnost.jpg
7.2 Obstoj varnostnih pridržkov smajli_dol.jpg puscica_dol.jpg
7.3 Glasovanje Slovenije pri temah GSO na ravni EU smajli_gor.jpg
8. Ohranjanje narave smajli_dol.jpg
8.1 Populacije ptic na posebnih območjih varstva (Natura 2000) smajli_dol.jpg puscica_dol.jpg
8.2 Splošno razširjene vrste ptic kmetijske krajine smajli_dol.jpg puscica_dol.jpg
8.3 Ugodno ohranitveno stanje ptic na posebnih območjih varstva smajli_dol.jpg puscica_dol.jpg
9. Odpadki smajli_dol.jpg pikica.jpg
9.1 Količina nastalih odpadkov smajli_dol.jpgsmajli_dol.jpgpuscica_dol.jpg
9.2 Ravnanje z odpadki smajli_dol.jpg puscila_gor.jpg
9.3 Ozaveščevalni ukrepi za uveljavljanje trajnostnega ravnanja z odpadki smajli_naravnost.jpg pikica.jpg
9.4 Odlagališča komunalnih odpadkov z okoljevarstvenim dovoljenjem smajli_dol.jpgsmajli_dol.jpgpikica.jpg
10. Kakovost zraka v mestih smajli_dol.jpgsmajli_dol.jpgpuscila_gor.jpg
10.1 Onesnaženost z dušikovimi dioksidi (NOx) smajli_dol.jpg puscila_gor.jpg
10.2 Onesnaženost z ozonom (O3) smajli_dol.jpgsmajli_dol.jpgpikica.jpg
10.3 Onesnaženost z delci (PM 10) smajli_dol.jpg puscila_gor.jpg
Horizontalna področja
11. Program varstva okolja in poročilo o stanju smajli_dol.jpg puscila_gor.jpg
11.1 Spremljanje izvajanja Nacionalnega programa varstva okolja smajli_dol.jpg puscila_gor.jpg
11.2 Poročanje o stanju varstva okolja smajli_naravnost.jpg puscila_gor.jpg
12. Industrijsko onesnaževanje smajli_naravnost.jpg pikica.jpg
12.1 Izvajanje direktive za celovito preprečevanje in nadzor onesnaženja smajli_naravnost.jpg puscila_gor.jpg
12.2 Uvajanje sistemov za okolju prijaznejše delovanje podjetij smajli_dol.jpg puscica_dol.jpg
13. Varstvo okolja v razvojnem sodelovanju smajli_naravnost.jpg puscila_gor.jpg
13.1 Okoljska komponenta v politikah razvojnega sodelovanja smajli_naravnost.jpg puscila_gor.jpg
13.2 Izdatki za okoljske projekte smajli_naravnost.jpg puscila_gor.jpg
13.3 Okoljski kriteriji v projektih razvojnega sodelovanja smajli_naravnost.jpg puscila_gor.jpg
14. Javna uprava kot zgled smajli_naravnost.jpg puscila_gor.jpg
14.1 Politika za zeleno javno naročanje smajli_gor.jpg puscila_gor.jpg
14.2 Delež zelenih javnih naročil v vseh javnih naročilih smajli_naravnost.jpg pikica.jpg
14.3 Sistemi ravnanja z okoljem v ministrstvih in v vladnih službah smajli_naravnost.jpg puscila_gor.jpg
14.4 Energetske izkaznice v javnih stavbah smajli_dol.jpg puscila_gor.jpg

Več informacij je na voljo na gaja@umanotera.org, 01 439 4895.

Rezultati projekta, v sklopu katerega je Umanotera spremljala vključevanje civilne družbe v procese priprave vladnih gradiv, kažejo na to, da pripravljalci zakonov javnost redko vključujejo v svoje procese. Tako imamo v Sloveniji zelo nizko raven demokratičnih procesov, ki jih je za večjo učinkovitost zakonodaje in povečano blaginjo družbe potrebno občutno izboljšati.

Rezultati tega v Sloveniji in tujini edinstvega pilotnega projekta razkrivajo nasprotujočo si sliko: glede na proučevane sklope raziskave lahko ugotovimo, da je praksa vključevanja civilne družbe v procese priprave vladnih gradiv po posameznih ministrstvih precej raznolika. Skupna končna ocena pa kaže na slabo stanjeglede vključevanja civilne družbe v Sloveniji. Vendar posamezna ministrstva v nekaterih primerih dosegajo obetavne rezultate. Končna zbirna ocena ˝prav dobro˝ gre dvema ministrstvoma, in sicer Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve ter Ministrstvu za kulturo.

Vključevanje civilne družbe so sodelavci Umanotere skupaj s prostovoljci spremljali po vnaprej pripravljeni metodologiji od 1. 5. 2006 do 31. 12. 2006. Metodologija, ki je poleg pridobljenih rezultatov ena ključnih prednosti sedaj objavljenega poročila, je bila skrbno pripravljena v skladu s svetovnimi trendi vključevanja javnosti. Po tej metodologijo na podlagi 10 indikatorjev tudi merjeno vključevanje civilne družbe v pripravo aktov vlade v okviru vseh 15 ministrstev Vlade RS in 3 vladnih služb (Urad za narodnosti, Služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj) ter na primeru 45 predlogov vladnih aktov.

Sklepno poročilo projekta Ogledalo vladi 2006, ki je v celoti objavljeno na spletni strani Umanotere, pripravljalcem aktov ne nastavlja le ogledala sedanjega stanja, ampak vsebuje tudi priporočila za boljše delovanje. Priporočila so pripravljena z namenom povečanja kulture dialoge in stopnje vključevanja javnosti v procese priprave zakonodaje, da bi se ta raven dvignila na nivo, kot ga poznajo v tujini.

Pri izvedbi projekta je sodeloval Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC), ki je skupaj z državnim sekretarjem na Ministrstu za javno upravo mag. Roman Repom tudi sodeloval na novinarski konferenci v Cankarjevem domu. Umanotera je pripravila novinarsko konferenco v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo, ker je ta resor zadolžen za spodbujanje procesov za vključevanje javnosti v postopke priprave vladnih gradiv v Sloveniji.

Projekt Ogledalo vladi 2006 je neodvisno delo Umanotere, saj je bil financiran v sklopu programa Dobra družba, ki ga financira Trust for civil society in CEE.

Celotno poročilo si lahko ogledate tukaj :  Umanotera Poroca.pdf

The summary of the Umanotera Report “Mirror to the government 2006”:   Umanotera Poroca angl. web.pdfČe želite dobiti stiskan izvod povzetka poročila ali bi želeli dobiti dodatne informacije, se obrnite na telefon 01 439-71-00 .

Za podrobne informacije o predstavitvi projekta kliknite tukaj:

Analiza volilnih programov strank: ostrzek analiza vprasalnika strank.pdf

Analiza implementacijskega deficita zakonodaje na področju varstva okolja in narave za obdobje 2000 – 2002: 2000-2001_ostrzek_povzetek.pdf

Odgovorni turizem

Umanotera je v partnerstvu z društvom Humanitas in burkinafaškim društvom Kafuli v okviru projekta Do trajnostnega razvoja preko odgovornega turizma in pravično-trgovinskega povezovanja v Burkina Fasu pričela delovati na področju odgovornega turizma.

Množični turizem – potovanja brez duše

Turizem, ena največjih svetovnih industrij, za seboj žal pušča tudi mnogo negativnih posledic, ki vplivajo na naravno, kulturno in družbeno okolje ljudi in krajev. Kot turisti preživimo na izbrani destinaciji le omejen čas, pogosto v precej izoliranem okolju, zato se nas večina premalo zaveda, da je turizem lahko tudi eden izmedglavnih vzrokov: onesnaževanja okolja, izkoriščanja turistične delovne sile, pretirane porabe omejenih naravnih virov (npr. pitne vode), izseljevanja ljudi iz lastne zemlje za potrebe turistične infrastrukture, nespoštovanja lokalnih vrednot.

Odgovorni turizem je okolju in ljudem prijaznejši odgovor na izzive sodobnega množičnega turizma. Je najboljša izbira vsakega posameznika, ki želi svoje potovanje doživeti v neposrednem stiku z domačini ter v spoštovanju njihovih vrednost in lokalnega okolja. Odgovorni turizem spodbuja trajnostni razvoj in se zavezuje k:

spoštovanju in ohranjanju naravnega, kulturnega in družbenega okolja obiskanih destinacij
-etičnemu prispevku pri razvoju lokalnega gospodarstva
-širjenju zavedanja turistov o lastnih vplivih na potovanjih.

Ključno vprašanje, ki si ga mora zastaviti odgovorni turist, je:

kako lahko na svojem potovanju zmanjšam negativne socialne, okoljske in ekonomske vplive ter prispevam svoj delež k zmanjšanju svetovnih neenakosti?

Odgovorni turizem v Burkina Fasu

Burkina Faso je zahodnoafriška država z bogato in raznoliko kulturo, razvitimi obrtnimi dejavnosti in umetnostjo, filmsko industrijo, mešanico mnogih etničnih skupin in verskih skupnosti, raznovrstno kulinariko ter razgibano naravo. Organizacije Humanitas, Umanotera in Kafuli so razvile turistične delavnice, preko katerih se lahko turisti neposredno seznanijo z lokalnimi prebivalci, njihovim delom, življenjem in izzivi, s katerimi se soočajo.

Turisti lahko izbirajo med naslednjimi aktivnostmi:
-izkušnjo tkanja iz burkinafaškega ekološkega bombaža
-pripravo tradicionalnih lokalnih jedi
-učenjem oblikovanja kipcev iz brona pri lokalnih umetnikih
-okušanjem svežega ekološkega manga in predstavitvijo skrivnosti njegovega sušenja
-razkrivanjem skrivnosti tradicionalne pridelave lokalnega piva
– obiskom polja ekološkega bombaža in pomočjo proizvajalcem pri obiranju “belega zlata”
-spoznavanjem bogate zgodovine Burkina Fasa z učenjem osnov jezika dioula

Analiza ankete Kaj si slovenski turisti želijo od potovanj in na potovanjih?

Video Nova destinacija: odgovornost: http://studio12.si/clovek-druzba/nova-destinacija-odgovornost-dokumentarna-oddaja/

Priročnik Nova destinacija: odgovornost – Nabor idej za lokalne skupnosti, podjetja in posameznike

Načela in koraki odgovornega turizma – pred, med in po potovanju

Več o projektu in aktivnostih.

Trajnostni razvoj: predavanje in delavnica

Trajnostni razvoj: od formalnih zavez k vplivnim dejanjem

Nekatere ideje so za prihodnost pomembnejše od drugih. Trajnostni razvoj je ena takšnih idej.

V več kot 20 letih po konferenci v Združenih narodov v Riu de Janeiru sta izraza »trajnostni razvoj« in »trajnosten« postala široko uporabljana, a redko pravilno opredeljena in razumljena, pogosto celo zlorabljena.

Pri našem delu v Umanoteri smo v zadnjih letih opažali vse večje povpraševanje po jasnem in razumljivem konceptualnem okviru trajnostnega razvoja: kaj pomeni, kaj so temeljna načela in pravila, kaj so pogosti miti v zvezi s trajnostnim razvojem ter kako je povezan našim vsakdanjim življenjem in našimi poklicnimi vlogami.

Zato smo oblikovali projekt Trajnostni razvoj: od formalnih zavez k odločnim dejanjem. Namen programa je omogočiti udeležencem, da ovrednotijo svoj odnos do TR in jih spodbuditi k dejavnosti ali k povečanju dejavnosti.Sestavljen je iz dveh modulov, ki ju je moč izvesti skupaj ali samostojno:

Mulitimedijsko predavanje o trajnostnem razvoju (60 minut):

Kaj je verjetno največja zakladnica Slovenije? Lahko izračunamo vrednost ekosistemskih storitev in nosilno sposobnost okolja? Kakšna spoznanja izhajajo iz tragedije skupnega pašnika? Kaj se lahko naučimo iz značilnosti ekosistemov za uravnoteženje naše civilizacije z okoljem? Katere so največje globalne nevarnosti porušenega ravnovesja? Kako smo se znašli na tej točki? Kaj so znanilci prihodnosti in koliko nas bo stal prehod na trajnostne vzorce? Kje je polje našega vpliva? In končno: kaj nam največ pomeni?

Interaktivna delavnica za motivacijo za doseganje sprememb vedenja udeležencev (90-120 minut).

Projekt je namenjen:

  • Odločevalciem in izvajalcem: tisti, ki sprejemajo pomembne dolgoročne strateške razvojne odločitve in tisti, ki te odločitve izvajajo, na državni, regionalni in lokalni ravni
  • Podjetjem: podjetja, ki že delujejo v skladu z načeli trajnostnega razvoja, pa se tega sploh ne zavedajo in tisti, ki začenjajo delati na teh temah.
  • Medijskim hišam.
  • Mladim in posredovalcem znanj.

Uspešno so bili izvedeni naslednji dogodki:

  • Okoljski center, Ljubljana, 30. januar in 14. februar 2013
  • Toyota Adria, 15. februarja 2013
  • Visoka šola za dizajn, 15. februarja 2013
  • Državna uprava, 19. februarja 2013
  • Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, 7. marca 2013

Multimedijsko predavanje je nastalo s finančno podporo Toyota Fund for Europe.

Za vse informacije pokličite 01 439 71 00 ali pišite na iva@umanotera.org .

Načrt naravoslovne učne poti

Na območju krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib v Ljubljani se število obiskovalcev vsako leto povečuje. Poudarjena je rekreacijska vloga gozda, v zadnjem času pa postaja vse pomembnejša tudi vzgojno-izobraževalna. Nekaj tovrstne infrastrukture je na območju že prisotne (Jesenkova gozdna učna pot, table Zavoda za varstvo narave), vendar pa so na območju potrebne izboljšave.

Cilj projekta je priprava idejnega načrta naravoslovne učne poti. Umanotera bo s pomočjo prostovoljcev (mladi strokovnjaki s področja biologije, gozdarstva in lesarstva) pripravila idejni načrt do takšne mere, da bo možna njegova takojšna izvedba.

Načrt bo izdelan na podlagi sodobnih principov, ki bodo pot naredili zanimivo in privlačno za obiskovalce, hkrati pa ne bo preveč motila podobe gozdnega prostora ter ogrožala ranljivih in zaščitenih ekosistemov. Naravoslovna učna pot bo sestavljena iz naravoslovno-biološkega in gozdno-lesnega kraka.

Projekt poteka od marca do novembra 2013. Večina dela bo opravljenega v pomladnih in poletnih mesecih.

Na blogu lahko preberete več o projektu, spremljate aktivnosti ipd…

Kontakt: Nina Tome, nina@umanotera.org

Gozd in les

Gozdovi so šola trajnostnega razvoja v naravi. Predvsem to velja za slovenske gozdove, v katerih gojimo dolgo tradicijo večnamenskega, sonaravnega in trajnostnega gospodarjenja. Zato so nam gozdne vsebine, vse od narodnogospodarskega pomena in pomena za biotsko raznovrstnost, pa do pomena za našo identiteto, pri srcu.

Gozd – naše skupno dobro

V začetku leta 2015 se je začel dolgo pričakovani proces novelacije slovenske zakonodaje, ki obravnava gozdove in gozdarstvo. Konec obdobja 20-letnih koncesij za izkoriščanje državnih gozdov se je hitro približeval, strokovna in politična razprava o novem modelu se je zagrevala, očitno je postajalo, da bo njen fokus na izkoriščanju lesa. Z namenom izboljšanja zavedanja o celovitem pomenu gozda za družbo ter vrednosti njegovih proizvodnih, ekoloških in socialnih funkcij smo v sodelovanju z Državnim svetom Republike Slovenije in Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 15. januarja 2015 pripravili posvet z naslovom Gozd – naše skupno dobro. Posvet je naletel na izjemno veliko zanimanje, saj je bila dvorana Državnega sveta komaj dovolj velika za vse, ki so se ga želeli udeležiti. Razprava, v kateri so sodelovali predstavniki številnih in raznolikih interesnih skupin, je že nakazala, da je priprava nove gozdne zakonodaje tema, ki zahteva širok civilni dialog. Udeležence posveta je uvodoma nagovoril predsednik Državnega sveta, ki je med drugim poudaril, da kvalitetna zakonodaja lahko nastane le kot rezultat kvalitetne interakcije med izvršilno in zakonodajno oblastjo ter civilno družbo.

Vabilo s programom je na tej spletni povezavi. Svoje strokovne poglede na gozd so na dogodku predstavili (za ogled kliknite na posameznega predavatelja):

Sporočilo za javnost ob dogodku je na voljo tukaj.

Zapis razprave je na voljo na tej povezavi.

Povzetki predstavitev: 

Koalicija za gozd

Umanotera je bila v letu 2013 ena izmed ustanoviteljic Koalicije za gozd, ki povezuje nevladne in strokovne organizacije ter posameznike, ki se zavedajo pomena gozdov za trajnostni razvoj Slovenije v dobrobit vseh njenih prebivalcev ter ohranjanja biotske raznovrstnosti. Koalicija se zavzema za sonaravno, večnamensko in trajnostno gospodarjenje s slovenskimi gozdovi v skladu z javnim interesom. Pri svojem delovanju se osredotoča na vplivanje na politike in monitoring izvrševanja sprejetih politik.

Koalicija deluje skladno z Ustanovno listino, ki opredeljuje poslanstvo in način delovanja ter pogoje za članstvo. Transparentnost delovanja je zagotovljena preko dobro obiskane spletne strani. Komuniciranje med člani, predvsem za izmenjavo informacij in usklajevanje stališč, pa poteka s pomočjo spletnih orodij za skupinsko delo.

Delovanja Koalicije za gozd na področju civilnega dialoga

Aktivnosti Koalicije za gozd na področju vplivanja na politike ter delovanje inštitucij na področju gozdov in gozdarstva so navedene v Kronologiji na spletni strani Koalicije za gozd.

Članice Koalicije za gozd so:

Društvo za ohranjanje, raziskovanje in trajnostni razvoj Dinaridov – Dinaricum
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS)
Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC
Umanotera – Slovenska fundacija za trajnostni razvoj
Prosilva Slovenija

 

 

 

EGP-in-NOR

za_gozd_cel

Podprto s sredstvi finančnega mehanizma EGP 2009-2014.

—-
Dodatne informacije: koordinatorica koalicije Renata Karba, Umanotera, renata@umanotera.org, 01 439 4890

Eko podjetniško jutro

Umanotera od aprila 2014 v Okoljskem centru organizira redna eko podjetniška jutra, kjer s predstavitvijo aktualnih tem in realnih primerov naslavljamo varstvo okolja in hkrati spodbujamo podjetništvo. Na dogodek vsakokrat povabimo strokovnjake s posameznega področja, da jih osvetlijo s teorijo in prakso, drugi del pa je namenjen predvsem druženju, mreženju, pridobivanju informacij med udeleženci. S projektom želimo ustvarimo močno blagovno znamko, ki bo pozitivno prispevala na dogajanje v slovenskem ekološkem podjetništvu.

Namen projekta je mreženje s ciljem krepitve (pridobivanje specifičnih znanj za zeleno podjetništvo) na eni strani tistih, ki svoje ideje že izvajajo, na drugi strani pa onih, ki jih šele razvijajo. S tem se vzpostavi celotna veriga od proizvodnje, predelave, pa vse do končnih kupcev. Hkrati z zajtrki oz. s komuniciranjem dobrih praks utrjujemo sektorja zelenega podjetništva v družbi.

Na prvem jutru 22. aprila 2014 smo se posvetili pravični banki in virom financiranja. Gostili smo podjetnico Fanči Perdih iz podjetja Amarant. Perdihova je pritegnila proizvajalce ekološke hrane, ponudnike raznih zelenih malic in kosil, predstavnike šol/vrtcev. Fotografije z dogodka so na tej spletni povezavi.

Na drugem jutru 3. julija 2014 smo odstirali trženje in oglaševanje okoljskih storitev in izdelkov, gostje pa so bili strokovnjakinja za trženje in vodja pravične trgovine 3MUHE Živa Lopatič ter Katarina in Matic Anzeljc, ki izdelujeta naravno kozmetiko. Fotografije z dogodka so na tej spletni povezavi.

Na tretjem jutru 11. septembra 2014 smo v okviru Eko praznika obravnavali temo mladi prevzemajo ekološke kmetije. Gostili smo Vanesa Husića (Društvo biodinamikov Notranjske) in Dušana Badovinca (Zlati ghee). Fotografije z dogodka so na tej spletni povezavi.

Na četrtem jutru 16. oktobra 2014 smo obravnavali temo trajnostna mobilnost, ki je bila vezana na septembrski teden in mesec mobilnosti. Gostili smo strokovnjakinjo za prometno varnost in kolesarje Polono Andrejčič Mušič, Iztoka Mohoriča, proizvajalca lesenih koles Woodster, in Jasmino S. Šupuk, vodjo projekta Karocikel. Fotografije z dogodka so na tej spletni povezavi.

Na petem jutru 27. novembra 2014 smo obravnavali temo etičnih in odgovornih poslovnih daril. Gostili smo Meto Odar, vodjo prodaje izdelkov pri Slovenski filantropiji, Mirana Dolarja, direktorja tiskarne Medium, ter Alenko Kreč Bricelj iz kulturno-ekološkega društva Smetumet. Gaja Brecelj, vodja projekta Krilca, je izpostavila tudi spletni katalog odgovornih daril, ki ga je izdalo pet nevladnih organizacij – povezava do dokumenta je na tem naslovu. Fotografije z dogodka so na tej spletni povezavi.

Šesto jutro je bilo malce drugače zastavljeno in na drugi lokaciji. Izvedli smo ga 17. decembra 2014 v Mestnem muzeju Ljubljana po metodi “proaktivne kavarne” (pro action café). Pet udeležencev je zbrani druščini na kratko predstavil idejo, ki se mu rojeva, ostali pa so z moderiranim procesom podajali povratne informacije. Fotografije z dogodka so na tej spletni povezavi.

Sedmo jutro je bilo 15. januarja 2015 na temo eko znakov oz. certifikatov. Naši gostje so bili Inga Turk (Agencija RS za okolje), Urška Topolšek Planinšek (turistična kmetija Urška) in Matej Feguš (Donar). 20 okoljskih znakov, o katerih je tudi tekla beseda, najdete na tej spletni povezavi. Fotografije z dogodka so na tej spletni povezavi.

Osmo jutro je bilo 12. februarja 2015, na temo TRAJNOSTNI TURIZEM – Partnerstva za trajnostne turistične produkte in destinacije. Gostili smo Damjana Finka (Gostilna na Gradu), Taja Martinčič in Barbara Kvac (Ekološka kmetija v preusmeritvi Pogonik) in Jana Apih (Good place). Fotografije z dogodka so na tej spletni povezavi.

Deveto jutro je potekalo 27. marca 2015 na 2. sejmu trajnostnih tehnologij in zelenega življenjskega sloga GREEN v Gornji Radgoni na temo projektov za povezovanje podjetnikov. Zaključili smo z določitvijo petih področij, kjer obstaja med podjetniki interes za sodelovanje: (1) srečevanje in povezovanje, (2) znanje & kadri, (3) promocija, trženje & ozaveščanje, (4) naložbe v eko podjetništvo in (5) zastopanje interesov eko podjetnikov v dialogu z vlado. Fotografije z dogodka so na tej spletni povezavi.

Pregled do 10. jutra (v angleškem jeziku)

Deseto jutro je potekalo 14. aprila 2015  v Kavarni Slamič. Gostili smo mednarodno skupino študentov in raziskovalcev z Univerze v Lundu iz Švedske, s katerimi smo odkrivali skandinavske dobre prakse zelenega podjetništva: faktorji uspeha, priložnosti in najnovejši trendi zelenega podjetništva (njihova predstavitev tukaj). Fotografije z dogodka so na tej spletni povezavi.

Enajsto jutro je potekalo 8. maja 2015 ponovno v Okoljskem centru. Tokratna tema so bile tehnike in umetnost pisanja prepričljivih in privlačnih poslovnih načrtov za uspešna zelena podjetja. Poslovni načrti niso le osnova za pridobivanje finančnih sredstev. Prinašajo veliko več: so tudi orodje za razumevanje poslovne dejavnosti, za spremljanje uspešnosti ter za motivacijo zaposlenih in poslovnih partnerjev.  Po uvodni predstavitvi projekta FIDIAS so udeleženci delavnice praktično spoznali ključne tipe poslovnih načrtov glede na namen (za pridobitev kreditov na banki, za pridobivanje razpisnih sredstev na razvojnih razpisih, za vstop investitorja, za lastne poslovne namene). Mag. Primož Kunaver je predstavil ključne elementi tipičnega poslovnega načrta, nasvete glede privlačnosti in oblikovanja poslovnega načrta, vzorec dobrega poslovnega načrta in finančni del poslovnega načrta. Predstavitev mag. Kunaverja je dostopna tukaj, fotografije z dogodka na tej spletni povezavi.

ess_logo

Zeleni razvojni preboj

Programi zelenega razvojnega preboja so usmerjeni v rešitve in omogočajo dolgoročni izhod iz krize. Odzivajo se na strateške priložnosti ter izhajajo iz domačih človeških in naravnih virov. Zmanjšujejo odvisnost od uvožene hrane in nafte. Prinašajo regionalno uravnotežen razvojni zagon v mesta in na podeželje. Podpirajo doseganje mednarodno sprejetih podnebnih ciljev. Ustvarjajo nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo in spodbujajo inovativne rešitve. Podajajo pozitivno vizijo in imajo velik potencial za doseganje visoke stopnje družbenega soglasja.

Prehranska samooskrba s poudarkom na ekološki pridelavi nam bo zagotovila dolgoročno oskrbo z varno, kakovostno in zdravo hrano po dostopnih cenah. Omogočila bo delovna mesta, revitalizacijo kmetijstva in podeželja ter dvig kakovosti življenja.

Vzpostavitev vrednostne verige predelave lesa temelji na povečanju dodane vrednosti naše strateške obnovljive dobrine. Z obuditvijo lesno-predelovalne industrije lahko povečamo konkurenčnost gospodarstva in zagotovimo nova kakovostna delovna mesta.

Energetska prenova stavb nam bo prinesla dolgoročne energetske in finančne prihranke, nova delovna mesta ter prispevala k oživitvi gradbenega sektorja.

Prehod na obnovljive vire energije bo zagotovil dolgoročno energetsko varnost brez izčrpavanja naravnih virov. Dvignil bo konkurenčnost našega gospodarstva in s spodbujanjem domačih tehnologij ustvaril nova delovna mesta. Prebivalcem bo omogočil oskrbo z energijo po dostopnih cenah.

Posodobitev železniškega omrežja in javnega prevoza nam bo zagotovila večjo prometno varnost in cenovno sprejemljivo mobilnost, dostopno za vse, ob manjši obremenitvi okolja.

Učinkovita raba naravnih virov je naša neizkoriščena priložnost za finančne prihranke, dvig konkurenčnosti gospodarstva, nove poslovne priložnosti in delovna mesta ter za zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje.

Zeleni turizem lahko postane nosilec decentraliziranega razvoja naše države. Ima potencial za ustvarjanje kakovostnih lokalnih delovnih mest in dodajanje vrednosti malemu gospodarstvu ter naravni in kulturni dediščini.

Kampanja za zeleni razvojni preboj je intenzivneje potekala v letih 2012 in 2013. Več v publikaciji Plan B 4.0: Za zeleni razvojni preboj in na spletni strani Tretji člen.

Vabljeni k poslušanju pogovora z Renato Karba iz Umanotere in Anamarijo Slabe iz ITR (Studio Delo, april 2013).

GPP 2020

gpp

GPP 2020 je bil evropski projekt, ki je potekal v osmih državah članicah. Spodbujal je izvajanje zelenega oz. nizkoogljičnega javnega naročanja (ZeJN). Namen projekta GPP 2020 je bil izvesti večje število zelenih/nizkoogljičnih javnih naročil in ob tem predstaviti ogljične in energijske prihranke ter krepiti usposobljenost javnih naročnikov pri izvajanju zelenih/nizkoogljičnih javnih naročil. Podrobneje o projektu.

V Sloveniji sta kot partnerja v projektu sodelovala:

– Umanotera kot nacionalni podporni partner. Izvajala je  vrsto nalog za podporo izvajanja ZeJN.
– Ministrstvo za javno upravo RS kot izvajalec ZeJN. Ena izmed nalog Direktorata za javno naročanje, ki deluje znotraj Ministrstva za javno upravo, je bila izvajanje postopkov skupnega javnega naročanja. Postopke skupnega javnega naročanja je ministrstvo izvajalo v skladu z Uredbo o skupnem javnem naročanju Vlade Republike Slovenije. V okviru projekta je Ministrstvo za javno upravo izvedlo 7 zelenih / nizkoogljičnih javnih naročil.

V treh letih so partnerji projekta GPP 2020 z izvedenimi nizkoogljičnimi javnimi naročili skupaj prihranili 905.573 t CO2e in 145.038 t energije. Več o izbranih doseženih rezultatih projekta si lahko pogledate v tem letaku.

V obdobju trajanja projekta GPP 2020 sta kot pridružena partnerja projekta sodelovala Mestna občina Maribor in Skupnost občin Slovenije.

Umanotera je ves čas projekta nudila tudi tehnično pomoč (Help desk).

Od maja 2016 je vzpostavljena podatkovna baza portal javnih naročil, ki vključuje tudi ZeJN.

Untitled2

EGO – Evropska zelena pisarna

Uvajanje načel Zelene pisarne prinaša podjetjem in organizacijam, njihovim zaposlenim in družbi kot celoti vrsto koristi. Podjetje oz. organizacija, ki posluje po teh načelih, spodbuja učinkovito rabo energije in virov ter s tem zmanjšuje stroške, spodbuja inovativnost in vzpostavlja zavest o okoljskih problemih med zaposlenimi. Z izboljševanjem okoljskih vidikov dejavnosti Zelena pisarna predstavlja enega od temeljev družbeno odgovorne poslovne podobe.

Uvajanje načel Zelene pisarne prinaša mnogotere koristi:

    • izboljšanje podobe vaše organizacije;
    • zmanjšanje stroškov z boljšo in učinkovitejšo rabo virov in z zmanjšanjem količine odpadkov;
    • spodbujanje in motivacija zaposlenih ter izboljšanje vzdušja med sodelavci;
    • pomoč pri upoštevanju evropske zakonodaje;
    • spodbujanje inovacij na področju zelenih storitev in izdelkov; nova spoznanja lahko vodijo k ustvarjanju boljših storitev in izdelkov.

Načela Zelene pisarne

Da bi postali Zelena pisarna, je treba slediti določenim načelom, ki se delijo na tista, ki so povezana z menedžmentom in tista, ki so povezana z izvedbo.

Orodja, ki so vam pri tem lahko v pomoč:

Načela menedžmenta

Okoljska zaveza in politika: Vodstvo se vidno in jasno zaveže, da ga zanima okoljska uspešnost organizacije, in da podpira okoljske ukrepe v pisarni. Pisarna mora imeti dokumentirano izjavo o okoljski politiki, ki jo je odobrilo najvišje vodstvo.

Okoljski cilji in akcijski načrt: Pisarna mora izbrati pomembna okoljska področja (okoljski vidiki / vplivi) ob upoštevanju posebnih značilnosti delovanja pisarne. Na podlagi teh podatkov mora določiti okoljske cilje in razviti jasen okoljski akcijski načrt. Okoljski cilji in akcijski načrt morajo jasno določiti, kako se bo okoljska uspešnost v prihodnje nenehno izboljševala in razvijala.

Vodja in ekipa zelene pisarne: Pisarna mora izbrati člane ekipe izmed osebja in vodjo izvajanja zelenih dejavnosti.

Dvig okoljske ozaveščenosti zaposlenih: Vsi zaposleni v pisarni se morajo zavedati postavljenih ciljev, sistema menedžmenta in ravnanja, ki se v pisarni spodbuja in podpira. Osebje je potrebno izobraziti, usposobiti in voditi tako, da vedo, kateri praktični ukrepi se nanašajo na njihovo delovno mesto oz. funkcijo.

Nadzor in spremljanje napredka: Pisarna mora redno spremljati in preverjati izpolnjevanje okoljskih ciljev in akcijskega načrta za okoljsko uspešnost. Opredeliti mora ključne kazalce za svoje dejavnosti, ki pomembno vplivajo na okolje, in jih redno spremljati.

Načela izvajanja

Zeleno naročanje: Pisarna mora določiti kriterije in postopke za zelena naročila pri naročanju pisarniškega materiala in storitev.

Izboljšanje energijske učinkovitosti: Pisarna mora določiti ukrepe za varčevanje z energijo in dokazati izvajanje ukrepov energijske učinkovitosti.

Zmanjšanje porabe naravnih virov in pisarniškega materiala: Pisarna mora določiti ukrepe za zmanjšanje porabe naravnih virov in pisarniškega materiala, prilagojene značilnostim pisarne.

Zmanjšanje odpadkov in ločevanje: Pisarna mora določiti ukrepe za zmanjševanje količine odpadkov in ločevanje odpadkov na izvoru, ki omogočajo visoko stopnjo predelave in skladnost z nacionalnimi predpisi.

Trajnostni transport in mobilnost: Pisarna mora določiti ukrepe za zmanjšanje vplivov transporta in spodbujanje trajnostne mobilnosti.

Ustvarjanje zdravega pisarniškega okolja: Pisarna mora vzpostaviti ukrepe za oblikovanje in spodbujanje zdravega in družbeno odgovornega delovnega okolja (vključno z izdelavo redne ocene tveganja delovnih mest).

Projekt Evropska zelena pisarna

Decembra 2013 smo zaključili 3-letni mednarodni projekt Evropska zelena pisarna (EGO – European Green Office), ki je prispeval k preoblikovanju pisarn v podjetjih in drugih organizacijah v okolju in človeku prijaznejše. Umanotera je bila slovenski partner v projektu, kjer smo v sodelovanju s partnerji iz šestih držav oblikovali orodja za usposabljanje v podjetjih in organizacijah: spletno stran in na njej dostopna orodja:

    • kalkulator za izračun ekološkega odtisa pisarne (spletni kalkulator za merjenje trenutnega stanja in napredka)
    • virtualna pisarna (spletna aplikacija za tiste, ki bi radi razumeli delovanje Evropske zelene pisarne)

Partnerji projekta v Sloveniji v letih 2012-13 so bili (po abecednem redu):

    • Aerodrom Ljubljana, d.d.
    • Britansko veleposlaništvo v Ljubljani
    • British Council
    • Center za razvoj Litija, d.o.o.
    • Kemijski inštitut RS
    • Medium d.o.o.
    • Nova Ljubljanska banka, d.d.
    • Zavarovalnica Triglav, d.d.

Dodatna gradiva projekta:

Uvajanje načel Zelene pisarne prinaša podjetjem in organizacijam, njihovim zaposlenim in družbi kot celoti vrsto koristi. Podjetje oz. organizacija, ki posluje po teh načelih, spodbuja učinkovito rabo energije in virov ter s tem zmanjšuje stroške, spodbuja inovativnost in vzpostavlja zavest o okoljskih problemih med zaposlenimi. Z izboljševanjem okoljskih vidikov dejavnosti Zelena pisarna predstavlja enega od temeljev družbeno odgovorne poslovne podobe.

Uvajanje načel Zelene pisarne prinaša mnogotere koristi:

    • izboljšanje podobe vaše organizacije;
    • zmanjšanje stroškov z boljšo in učinkovitejšo rabo virov in z zmanjšanjem količine odpadkov;
    • spodbujanje in motivacija zaposlenih ter izboljšanje vzdušja med sodelavci;
    • pomoč pri upoštevanju evropske zakonodaje;
    • spodbujanje inovacij na področju zelenih storitev in izdelkov; nova spoznanja lahko vodijo k ustvarjanju boljših storitev in izdelkov.

Načela Zelene pisarne

Da bi postali Zelena pisarna, je treba slediti določenim načelom, ki se delijo na tista, ki so povezana z menedžmentom in tista, ki so povezana z izvedbo.

Orodja, ki so vam pri tem lahko v pomoč:

Načela menedžmenta

Okoljska zaveza in politika: Vodstvo se vidno in jasno zaveže, da ga zanima okoljska uspešnost organizacije, in da podpira okoljske ukrepe v pisarni. Pisarna mora imeti dokumentirano izjavo o okoljski politiki, ki jo je odobrilo najvišje vodstvo.

Okoljski cilji in akcijski načrt: Pisarna mora izbrati pomembna okoljska področja (okoljski vidiki / vplivi) ob upoštevanju posebnih značilnosti delovanja pisarne. Na podlagi teh podatkov mora določiti okoljske cilje in razviti jasen okoljski akcijski načrt. Okoljski cilji in akcijski načrt morajo jasno določiti, kako se bo okoljska uspešnost v prihodnje nenehno izboljševala in razvijala.

Vodja in ekipa zelene pisarne: Pisarna mora izbrati člane ekipe izmed osebja in vodjo izvajanja zelenih dejavnosti.

Dvig okoljske ozaveščenosti zaposlenih: Vsi zaposleni v pisarni se morajo zavedati postavljenih ciljev, sistema menedžmenta in ravnanja, ki se v pisarni spodbuja in podpira. Osebje je potrebno izobraziti, usposobiti in voditi tako, da vedo, kateri praktični ukrepi se nanašajo na njihovo delovno mesto oz. funkcijo.

Nadzor in spremljanje napredka: Pisarna mora redno spremljati in preverjati izpolnjevanje okoljskih ciljev in akcijskega načrta za okoljsko uspešnost. Opredeliti mora ključne kazalce za svoje dejavnosti, ki pomembno vplivajo na okolje, in jih redno spremljati.

Načela izvajanja

Zeleno naročanje: Pisarna mora določiti kriterije in postopke za zelena naročila pri naročanju pisarniškega materiala in storitev.

Izboljšanje energijske učinkovitosti: Pisarna mora določiti ukrepe za varčevanje z energijo in dokazati izvajanje ukrepov energijske učinkovitosti.

Zmanjšanje porabe naravnih virov in pisarniškega materiala: Pisarna mora določiti ukrepe za zmanjšanje porabe naravnih virov in pisarniškega materiala, prilagojene značilnostim pisarne.

Zmanjšanje odpadkov in ločevanje: Pisarna mora določiti ukrepe za zmanjševanje količine odpadkov in ločevanje odpadkov na izvoru, ki omogočajo visoko stopnjo predelave in skladnost z nacionalnimi predpisi.

Trajnostni transport in mobilnost: Pisarna mora določiti ukrepe za zmanjšanje vplivov transporta in spodbujanje trajnostne mobilnosti.

Ustvarjanje zdravega pisarniškega okolja: Pisarna mora vzpostaviti ukrepe za oblikovanje in spodbujanje zdravega in družbeno odgovornega delovnega okolja (vključno z izdelavo redne ocene tveganja delovnih mest).

Projekt Evropska zelena pisarna

Decembra 2013 smo zaključili 3-letni mednarodni projekt Evropska zelena pisarna (EGO – European Green Office), ki je prispeval k preoblikovanju pisarn v podjetjih in drugih organizacijah v okolju in človeku prijaznejše. Umanotera je bila slovenski partner v projektu, kjer smo v sodelovanju s partnerji iz šestih držav oblikovali orodja za usposabljanje v podjetjih in organizacijah: spletno stran in na njej dostopna orodja:

    • virtualna pisarna (spletna aplikacija za tiste, ki bi radi razumeli delovanje Evropske zelene pisarne)

Partnerji projekta v Sloveniji v letih 2012-13 so bili (po abecednem redu):

    • Aerodrom Ljubljana, d.d.
    • Britansko veleposlaništvo v Ljubljani
    • British Council
    • Center za razvoj Litija, d.o.o.
    • Kemijski inštitut RS
    • Medium d.o.o.
    • Nova Ljubljanska banka, d.d.
    • Zavarovalnica Triglav, d.d.

Dodatna gradiva projekta:

Med pripravljanjem projekta so partnerji mreže EGO zbrali več kot 50 pobud, oznak, standardov in sistemov certificiranja, povezanih z ustvarjanjem bolj zelenih delovnih prostorov. Spodaj nekaj pobud, kampanj, natečajev in priporočil,  povezanih z zelenimi pisarnami.

 

Kampanja: Teden zelene pisarne (VB)

Glavna tema: odpadki, papir, mobilnost, energija, zeleno naročanje

Izvajalec: Avery

Teden zelene pisarne je poln zabavnih in zanimivih idej, kako ustvariti bolj zeleno pisarno. Ob spremljanju vsakodnevnega dogajanja lahko te okoljske ideje vključite v svoje delovanje. Že z majhnimi spremembami lahko vplivate na izboljšanje okolja. Vsi bi morali narediti vse, kar lahko, v vsakem od 52 tednov v letu. Za svoj teden zelene pisarne lahko izberete katerikoli teden v letu in si pomagate z dnevnimi temami iz projekta.

Splet: http://www.greenofficeweek.eu/

Smernice: Smernice za zeleno gradnjo (Belgija)

Glavna tema: gradnja (energija, voda, biotska raznovrstnost,…)

Izvajalec: IBGE (Bruseljska uprava za okolje in energijo)

Smernice za zeleno gradnjo so obsežen vir dobrih praks pri zeleni gradnji in obnovi zgradb v Bruslju.

Vodič ponuja praktične informacije o številnih vidikih trajnostne gradnje. Vsebuje informacije o vseh temah, ki imajo ključno vlogo pri doseganju okoljskih ciljev, kot so: energija, voda, materiali, zdravje in udobje. Vodič naj bi služil kot pomoč načrtovalcem, arhitektom in gradbenikom, saj ponuja vpogled v pristope in tehnologije, ki pomagajo k trajnostnemu razvoju znotraj gradbene panoge. Vsebuje tudi natančna osnovna pojasnila meril in tehnologije.

Splet: http://app.bruxellesenvironnement.be/guide_batiment_durable/(S(1l5twabs4akof4nw5oagitq2))/guide.aspx

Smernice: Smernice za zelene pisarne (ZDA)

Glavna tema: odpadki, papir, mobilnost, energija, zeleno naročanje,…

Izvajalec: Urad mesta Portland za trajnostni razvoj

Urad mesta Portland za trajnostni razvoj je objavil vodič, ki natančno navaja načine za zmanjšanje porabe virov in izboljšanje okoljske uspešnosti. Prvo poglavje ponuja pregled virov, ki jih uporabljajo pisarne: energijo za osvetljevanje, ogrevanje in hlajenje, gorivo za prevoz zaposlenih na delo, papir, voda,…. V naslednjih poglavjih najdemo navodila, kako zmanjšati porabo teh virov. Vsak del vsebuje tudi kratko študijo primera.

Vodič je bil objavljen leta 2002. Nekaj let mesto Portland izvaja tudi projekt Sustainability @ work, ki vključuje brezplačno svetovanje in certificiranje. Znotraj tega projekta so izdali še nekaj uporabnih vodičev, kot sta na primer »Green Team at Work« in »Green Office Checklist«.

Splet: https://www.pcc.edu/about/sustainability/green-office/

Smernice: California Institute of Technology (ZDA)

Glavna tema: odpadki,  papir, mobilnost, energija, zeleno naročanje

Izvajalec: California Institute of Technology

California Institute of Technology (Caltech) je pripravil trajnostne smernice s kontrolnim seznamom za zeleno pisarno. Z zmanjševanjem okoljskega vpliva želi izboljšati svoje osnovno poslanstvo  – izobraževanje in raziskovanje.

Splet: http://sustainability.caltech.edu/materials

Smernice: Vodič za zelene sestanke (po vsem svetu)

Glavna tema: sestanki in konference

Izvajalec: UNEP

Vodič je namenjen prirediteljem majhnih in srednje velikih sestankov (do 100 udeležencev). Vsebuje nasvete, kako sestanke ali majhne konference organizirati na način, da bodo bolj zeleni. Uporaben je za vse organizacije, ne le tiste znotraj ZN. Vodič je razdeljen na dva dela: »kaj je treba vedeti« in »kaj storiti«.

Poglavje »kaj je treba vedeti« vsebuje informativen uvod v koncepta globalnega segrevanja in trajnostnega razvoja ter ustvarjanja okoljsko nevtralnih dogodkov. Za načrtovalce dogodkov, ki sodelujejo s strankami, resnično zavezanimi načelom trajnostnega razvoja, vodič ponuja tudi poglavje o vodenju in komuniciranju. To poglavje ponuja smernice za postopno uveljavljanje nadzora, merjenja in poročanja o dejanskih okoljskih rezultatih.

Poglavje »kaj narediti« vsebuje številne smernice in kontrolne sezname, ki zagotavljajo načrtovalcem dogodkov, da ne spregledajo nobene priložnosti. To poglavje vsebuje tudi obsežen obrazec za ocenjevanje in nadzor.

Splet: http://www.unglobalcompact.org/docs/issues_doc/Environment/Green_Meeting_Guide_WEB.pdf

Smernice: Vodič dobrih praks za prirejanje uradnih srečanj (Belgija)

Glavna tema: sestanki in konference

Izvajalec: belgijsko predsedstvo Evropski Uniji

Belgija je ob svojem predsedovanju EU leta 2010 izdala smernice za trajnostna uradna srečanja.

Podpisana je bila tudi listina o trajnostnem predsedovanju, ki vsebuje dobre prakse in kontrolni seznam skupaj s kalkulatorjem ogljičnega odtisa.

Smernice pokrivajo različne teme: gostinske storitve,  mobilnost, prireditveni prostor, namestitve in izvor materialov, ki prispevajo k »družbenim, okoljskim in gospodarskim vidikom trajnostnega razvoja«, h konceptu, ki je eden od temeljev Lizbonske pogodbe.

Splet: http://www.sppdd.be/

Smernice: Procura + (Evropa)

Glavna tema: zeleno naročanje

Izvajalec: Iclei

Procura + je pobuda za podporo javnim službam pri spodbujanju zelenega naročanja in za pomoč pri promoviranju teh dejavnosti.

Kampanjo je leta 2004 začel Iclei – združenje lokalnih vlad za trajnostni razvoj . Projekt naj bi spodbudil zeleno javno naročanje. S sodelovanjem v kampanji lahko javne službe prispevajo k rastočemu mednarodnemu gibanju in pomagajo k spremembam na trgu.

Splet: http://procuraplus.org/

Smernice: Zeleno javno naročanje (Evropa)

Glavna tema: zeleno javno naročanje

Izvajalec: Evropska komisija

Zeleno javno naročanje je proces, v katerem si javne službe prizadevajo za naročanje dobrin, storitev in del z zmanjšanim okoljskim vplivom v primerjavi z dobrinami, storitvami in deli, ki bi jih naročili običajno.

Evropska komisija je pripravila smernice za zeleno javno naročanje. Smernice naj bi pokrivale vse procedure javnega naročanja, nad in pod mejami, ki jih definirajo direktive o javnem naročanju.

Smernice vsebujejo informacije o tem, kako zmanjšati okoljski vpliv, ki ga povzroča poraba javnega sektorja in o tem, kako spodbujati inovacije na področju tehnologij, izdelkov in storitev.

Splet: http://ec.europa.eu/environment/gpp/toolkit_en.htm

Znak: Enterprise Ecodynamique (Belgija)

Izvajalec: IBGE (uprava mesta Bruselj za okolje in energijo)

Oznaka za ekodinamična podjetja, ki jo je IBGE ustvaril leta 1999, potrjuje podjetjem v Bruslju delovanje na podlagi dobrih okoljskih praks. Glavni poudarek je na ravnanju z odpadki, porabi energije in učinkoviti rabi virov.

Ta oznaka naj bi poudarila povezavo med okoljem in gospodarstvom in spodbudila prostovoljno zavezo podjetij k izboljševanju okoljske učinkovitosti ter postopnemu premiku k trajnostnemu razvoju.

Ker oznaka poudarja postopne spremembe, jo podeljujejo na treh ravneh, od ene do treh zvezdic.

Oznako je prejelo že več kot 190 podjetij, med njimi številne pisarne.

Splet: http://www.bruxellesenvironnement.be/Templates/Professionnels/Informer.aspx?id=2266

Znak: WWF Green Office Label (Finska)

Izvajalec: WWF

Znak Zelena pisarna, ki jo je WWF oblikoval  leta 1997, je enostaven sistem ravnanja z okoljem. Cilj je zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida in okoljski vpliv pisarn. Znak je primeren za pisarne (velike ali majhne) v zasebnih podjetjih, javnem sektorju ali v drugih organizacijah.

Na Finskem lahko znak Zelena pisarna uporablja 160 organizacij (podatek je iz februarja 2011). Mrežo zelenih pisarn so nedavno razširili na Vietnam, Indonezijo in Pakistan.

Splet: : http://wwf.fi/en/our-earth/green-office/

Znak: City of Portland Sustainability @ work programme

Izvajalec: mesto Portland (ZDA)

Pred nekaj leti je mesto Portland začelo s projektom Sustainability @ work, ki ponuja brezplačno svetovanje in certificiranje. Možne so tri stopnje označevanja, ki potrjujejo pozitiven vpliv podjetja na okolje in družbo. Označevanje omogoča podjetjem deliti svoje dosežke z zaposlenimi in uporabniki, ter unovčiti svoj uspeh. Znotraj projekta je bilo izdanih nekaj uporabnih vodičev, kot sta »Green Team at Work« in »Green Office Checklist«.

Znak: Green Office Challenge (ZDA)

Izvajalec: Chicago Climate Action Plan

Mesto Chicago želi, da bi lastniki podjetij in menedžerji v mestnem poslovnem središču prevzeli vodilno vlogo pri spodbujanju okoljske učinkovitosti. Del strategije je tudi projekt »Green Office Challenge«, ki naj bi pomagal zmanjšati količino onesnaževalcev, ki prispevajo h globalnemu segrevanju. Projekt je tekmovanje za lastnike poslovnih prostorov in najemnike pisarn, ki udeležence nagrajuje za prizadevanja na okoljskem področju. Nagrada pomeni tudi župansko in medijsko priznanje. Tekmovanje udeležencem pomaga na poti k trajnostnemu delovanju in posredno tudi pri pridobivanju certifikata za zeleno gradnjo, ki ga podeljujeta sistema ocenjevanja ENERGY STAR in LEED.

Splet: http://www.chicagogreenofficechallenge.org/

Znak : San Francisco Green Business Program (ZDA)

Program »San Francisco Green Business« je brezplačen, podjetjem pa podeljuje znak na podlagi skladnosti s standardi programa in vsem ostalimi uporabnimi okoljskimi standardi. Standarde programa so razvili na podlagi izkušenj industrijskih strokovnjakov, podjetij, strokovnjakov za preprečevanje onesnaževanja, mestnih inšpektorjev in trgovskih združenj. Standardi temeljijo na osnovI, ki jo je postavila »Association of Bay Area Governments«, na področju San Francisca pa so podrobneje prilagojena lokalnim posebnostim in okoljskim storitvam, ki so v mestu dosegljiva podjetjem. Program »SF Green Business« išče tudi povratne informacije o standardih na javnih delavnicah, ki jih prirejajo v vseh poslovnih sektorjih. Progam je namenjen pisarnam in drugim sektorjem, npr. gostinskim storitvam,  trgovini, hotelirstvu, čistilnicam,…

Splet: http://www.sfgreenbusiness.org

Certifikat: BREEAM (po vsem svetu)

Izvajalec: Building Research Establishment, Velika Britanija

BREEAM (Building Research Establishment Environmental Assessment Method) je certifikat za gradbeno infrastrukturo, vzpostavljen leta 1990. BREEAM je orodje za prostovoljno izmero trajnosti novih nestanovanjskih stavb v Veliki Britaniji. Standarde vseskozi obnavljajo v skladu z gradbenimi zakoni v Veliki Britaniji, obsežno prenovo je certifikat doživel leta 2008, odkar se tudi imenuje BREEAM 2008. Od tega leta certifikat omogoča lastnikom, uporabnikom in načrtovalcem stavb, da ocenjujejo in izboljšujejo okoljsko učinkovitost stavbe skozi vso njeno življenjsko dobo. Certifikat je z leti rastel po vsebini, iz Velike Britanije pa se je razširil po vsem svetu. Od leta 1990 je certifikat prejelo 200.000 stavb, ocenili so jih že milijon.

Splet: http://www.breeam.org/

Certifikat: LEED (ZDA)

Izvajalec: U.S. Green Building Council (USGBC)

LEED je mednarodni certifikat za zeleno gradnjo, ki potrjuje, da je bila stavba načrtovana in zgrajena z namenom, da bi izboljšala učinkovitost na vseh ravneh, ki se nanašajo na okolje (učinkovitost rabe vode, prihranek energije, zmanjšanje izpustov CO2, izboljšanje kakovosti notranjega okolja, učinkovito ravnanje z viri,…)

Certifikat LEED, ki ga je razvil »U.S. Green Building Council«, zagotavlja lastnikom natančen okvir za prepoznavanje praktičnih in merljivih zelenih rešitev za gradnjo, načrtovanje, delovanje in vzdrževanje.

Certifikat LEED je dovolj prilagodljiv, da ga lahko uporabljamo za vse vrste stavb (tako poslovne kot stanovanjske) in v celotnem življenjskem obdobju zgradb (načrtovanje, izgradnja, delovanje, vzdrževanje,…) Certifikat »LEED for Neighbourhood Developmen«t pa razširja koristi standarda prek odtisa stavba do okolja, v stavba katerem stoji.

Splet: http://www.usgbc.org/DisplayPage.aspx?CategoryID=19

Certifikat: Bâtiment exemplaire (Belgija)

Izvajalec: IBGE (Brusseles Administration for Environment and Energy)

Bruseljska regija podeljuje certifikat »Bâtiment exemplaires »z namenom spodbujanja gradnje in prenove visoko okoljsko učinkovitih stavb.

Cilj je dokazati, da so taki projekti v mestu mogoči. Med letoma 2007 in 2009 je v pod okriljem »Batiment exemplaire« 117 od 172 zgradb prejelo 18,5 milijona evrov subvencije. Leta 2007 Bruselj ni imel nobene pasivne zgradbe, z uveljavitvijo certifikata Batiment exemplaire jih bo do leta 2013 dobil za 80.000 m2.

Splet: http://www.environnement.brussels/thematiques/ville-durable/les-batiments-exemplaires

Standard: ISO 14001 (po vsem svetu)

Izvajalec: Mednarodna organizacija za standardizacijo (International Organisation for Standardisation)

Družina certifikatov ISO 14000 pokriva različne vidike ravnanja z okoljem. ISO 14001:2004 vsebuje zahteve za ravnanje upravljanja z okoljem, ISO 14004:2004pa smernice. Glavna filozofija je, da so zahteve enake za vse organizacije, ne glede na njihovo aktivnost. To ustvarja skupni okvir za sporazumevanje o vprašanjih ravnanja z okoljem med organizacijami in njihovimi strankami, upravljavci, javnostjo in ostalimi deležniki.

Splet: http://www.iso.org/iso/iso_14000_essentials

Standard: EMAS (Evropa in svet)

Izvajalec : Evropska komisija

»Eco-Management and Audit Scheme« (EMAS) je orodje za podjetja in druge organizacije, s katerim ocenjujejo, poročajo in izboljšujejo svojo okoljsko učinkovitost. Shema je podjetjem na voljo od leta 1995 in je bila prvotno omejena na podjetja v industriji. Od leta 2001 je EMAS odprt vsem gospodarskim sektorjem, tudi javnim in zasebnim storitvam.

Shema EMAS je leta 2009 doživela že drugo prenovo. Regulativa evropskega parlamenta in sveta št. 1221/2009 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v EMAS je bila objavljena 22. decembra 2009, v veljavi pa je od 11. januarja 2011.

Leta 2012 je bilo v shemo EMAS vključenih 4.500 organizacij na približno 8.000 lokacijah, med njimi so tudi številne pisarne.

Splet: http://ec.europa.eu/environment/emas/index_en.htm