Trajnostna gradnja (CEC5)

Projekt CEC5 (www.projectcec5.eu/) je strateški evropski projekt, sofinanciran s strani programa transnacionalnega sodelovanja Srednja Evropa. Projekt vključuje 12 partnerjev iz osmih srednjeevropskih držav članic EU, iz Slovenije pa poleg Ministrstva za kmetijstvo in okolje kot partnerja pri projektu sodelujeta tudi Posoški razvojni center in Gradbeni inštitut ZRMK.

Umanotera je med oktobrom 2013 in marcem 2014 opravljala zunanjo Pomoč pri izvajanju aktivnosti projekta CEC5 za naročnika Ministrstvo za kmetijstvo in okolje.

V tem času smo:

organizirali tri delavnice na lokalnem nivoju na področju spodbujanja energetske učinkovitosti v javnem sektorju med 4. in 6. 2. 2014. Kot glavni dokument smo ustvarili Priporočila za uporabo trajnostnih zahtev v postopkih zelenega javnega naročanja stavb, zvrstili pa so se naslednji predavatelji:

pripravili in natisnili brošuro v slovenskem jeziku s ciljem prispevati k povečanju energetske učinkovitosti v stavbah. Njen naslov je Zbornik o zelenem javnem naročanju na področju stavb in vrednotenju trajnostnih stavb (v pdf obliki – kliknite na naslov za ogled zbornika).

organizirali mednarodno konferenco 13. 3. 2014 o energetski učinkovitosti v stavbah v javnem sektorju z namenom multiplikacije rezultatov. Program je na voljo na tej spletni povezavi (v angleščini pa s klikom na to povezavo), fotografije tukaj, sporočilo za javnost na tem spletnem naslovu, predstavitve govorcev (v angleščini) pa so na voljo na Umanoterinem Slideshare računu (kliknite za več) in tu:

Vsebina konference in projekta CEC5 se vsebinsko navezuje na vsakoletno tradicionalno konferenco Zlati kamen, zato predlagamo, da si na tej spletni povezavi ogledate tudi njihove vsebine. Te so bile v letu 2014, prav na dan naše mednarodne konference, med drugim prenova javne razsvetljave v občini Škofljica, upravljanje z energijo – energetski management in podobno.

Glavni cilj projekta CEC5 je sicer spodbuditi energetsko učinkovitost in uporabo obnovljivih virov energije prek demonstracijskih projektov obnove javnih stavb. Na ta način projekt spodbuja nizkoenergijsko gradnjo in obnovo (energetsko sanacijo) stavb v javnem sektorju ob sočasnem upoštevanju načel trajnostne gradnje, kar bi nadalje prispevalo k doseganju cilja 20% energetske učinkovitosti do leta 2020.

V okviru projekta so sredstva zagotovljena za energetsko sanacijo javne zgradbe v vsaki državi partnerjev (v Sloveniji ima sredstva za to predvidena Posoški razvojni center). Hkrati je namen projekta tudi prenos dobrih praks in vzpostavitev sistema zelenega javnega naročanja na področju stavb v javnem sektorju.

Projekt ima tako tri glavna področja dela, na katerih naj bi dosegli naslednje rezultate:

  • vzpostavitev skupnega standarda certificiranja za ekološke javne zgradbe, katerega cilj je pripraviti model za javne zgradbe za povečanje povpraševanja po nič-energijskih objektih v velikem obsegu. Prilagodile so bodo tudi izkušnje in rezultati iz različnih konceptov certificiranja iz drugih EU projektov.
  • vzpostavitev vzorčne stavbe – primera dobre prakse energetsko učinkovite javne stavbe. Po oblikovanju skupnih meril za nizkoenergijske stavbe je cilj na tej podlagi postaviti demonstracijske objekte, ki bodo uporabljali nove tehnike in metodologije, ki se lahko uporabijo tudi v zasebnem sektorju. Na ta način bi projekt spodbudil k večji energetski učinkovitosti v stavbah. Ti objekti so mišljeni tudi kot razstavni prostori za državljane, kjer bi se odvijali obiski, seminarji in druge aktivnosti. Projektni partnerji pripravljajo usklajen koncept promocije demonstracijskih objektov v javnosti.
  • vzpostavitev transnacionalnega omrežja za razvoj in uporabo postopka certificiranja za ekološke gradnje v javnem sektorju vključno s ponudbo storitev overjanja v javnem sektorju. Mreža bo zagotovila stalen razvoj in razširjanje s ciljem povišanja standardov energetske učinkovitosti in trajnostne gradnje. Nadnacionalni konzorcij vključuje 13 organizacij iz osmih držav članic EU iz Srednje Evrope.

Ljubljana 2020

Želimo si trajnostno Ljubljano 2020, zato smo v Umanoteri maja in junija 2014 izvedli istoimenski projekt. Z novinarskim spoznavanjem nekaterih izbranih dobrih praks v Mestni občini Ljubljana in nato javnim dogodkom Trajnost je lepa čednost smo izpostavili trajnostne tehnologije in prakse, ki naj bi prevladovale v urbanih okoljih v letu 2020 glede na evropske in nacionalne cilje ter ambicije.

Pomen poznavanja dobrih praks na področju trajnostnega razvoja urbanih območij:

  • v neformalnem osnutku Partnerskega sporazuma med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014-2020 (stran 145) je za Slovenijo predvidenih 86 milijonov evrov za celostne ukrepe za trajnostni razvoj urbanih območij v okviru ESRR na nacionalni ravni
  • trajnostni razvoj urbanih območij ima poleg okoljskih tudi pozitivne družbene učinke: spodbuja skupnostno identiteto, povezuje vse družbene skupine, na splošno dviguje kakovost življenja v mestu in hkrati ustvarja nova (zelena) delovna mesta
  • le s poznavanjem pristopov in ukrepov za trajnostni razvoj, ki so že tu, lahko civilna družba ustrezno sodeluje z lokalnimi oblastmi pri pripravi strategij za trajnostni razvoj urbanih območij

Predstavljene dobre prakse na novinarski ekskurziji Po poteh trajnostne Ljubljane:

  • projekt urbanih gredic Onkraj gradbišča: oživljanje skupnosti na degradiranih površinah. Kontakt: Polona Lovšin.
  • Snaga: družbenoodgovorna iniciativa Enkratno je večkratno. Kontakt: Nina Sankovič.
  • Javni stanovanjski sklad MOL: nizkoenergijska gradnja in obnova neprofitnih stanovanj ter energetska revščina. Kontakt: Tonka Grgič.
  • Ljubljanski potniški promet: uporaba čistejših pogonskih tehnologij (metan) in njihov prispevek h kvaliteti zraka v MOL. Kontakt: Andrej Osterman.

LJ2020_LPP.jpg

Vizija Ljubljane 2020 (ali še kasneje):

Cilj projekta je seznaniti širšo javnost z obetavnimi rešitvami in jo spodbuditi k uporabi teh rešitev ter spodbujanje ljudi k spreminjanju svojih življenskih navad (mobilnost, potrošnja, bivanje…). Trajnostne vsebine smo želeli predstaviti na duhovit, sproščen način in vključiti javnost, ki prvenstveno ne izkazuje zanimanja za področje trajnostnega razvoja.

Fotografije z novinarske ekskurzije Po poteh trajnostne Ljubljane so na voljo na tej spletni povezavi, z dogodka Trajnost je lepa čednost pa na tem naslovu.

Projekt Ljubljana 2020 sofinancirata MOL in Slovenska nacionalna komisija za UNESCO.
MOL_grb.jpgnatcom_slovenia_sl.jpg

Pravična banka

Umanotera je skupaj z zadrugo eTRI bila partner v začetni fazi projekta Pravična banka. Naš cilj je bil razširiti zavedanje o konceptu etičnega bančništva in povezati ključne ljudi za ustanovitev etične banke v Sloveniji. Vizija tega procesa je prva etična banka v Sloveniji.

Več o naših prvih korakih projekta Pravična banka je na spletni povezavi http://pravicnabanka.wordpress.com, eTRI pa projekt nadaljuje na spletni strani www.pravicnabanka.si.

Spodbujamo zelena delovna mesta

Umanotera je od oktobra 2013 do decembra 2014 izvajala projekt Spodbujamo zelena delovna mesta. Namen projekta je bil:

  • izboljšati razumevanje in poznavanje zelenih delovnih mest ter dvigniti osveščenost o tem, kaj sploh so zelena delovna mesta in kakšne razvojne priložnosti prinašajo;
  • celostno predstaviti problematiko zelenih delovnih mest v povezavi z zelenim gospodarstvom;
  • spodbuditi povezovanje različnih akterjev na področju zelenih delovnih mest s ciljem spodbujanja oblikovanja pogojev za ustvarjanje zelenih delovnih mest.

Temeljni dokumenti projekta:

Spoznajte nagrajence nagradnega natečaja:

  • Hiša zelišč (video)
  • Nizkoogljičnost kot razvojna priložnost regije (video)
  • Zavezništvo za celovito energetsko obnovo javnih stavb (video)
  • predstavitev vseh treh izbranih dobrih praks (video)

Preberite si sporočila za javnost in ostala gradiva za medije.

Oglejte si fotografije s seminarjev in obeh konferenc.

Preglejte zanimive in koristne povezave s področja zelenih delovnih mest.

Oglejte si gradivo in rezultate s prve in druge nacionalne konference:

Dodatne informacije o projektu:

Gaja Brecelj, vodja projekta
Iva Gruden, vodja komuniciranja, iva@umanotera.org, 01 439 7100

Projekt “Spodbujamo zelena delovna mesta” izvaja Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj. Medijski partner projekta je Dnevnik, d.d. Projekt je ena izmed akcij partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom. Vsebine, objavljene v zvezi s projektom, ne predstavljajo uradnega stališča Evropske komisije, Vlade Republike Slovenije ali Evropskega parlamenta.

 

Spremenimo Minus v Plus

Podpisani posamezniki in organizacije smo 16. 9. 2013 vlado pozvali, da v rebalansu proračuna za leto 2014 zagotovi ukinitev škodljivih subvencij v višini vsaj 100 milijonov EUR in s tako privarčevanimi sredstvi ohrani pravice na področju zdravstva, izobraževanja, sociale, kulture in pokojnin. Poziv je podpisalo 6169 ljudi.

Več: http://www.tretjiclen.si/slo/mp/

Čista zmaga

Umanotera je od marca 2012 do avgusta 2013 izvajala projekt Čista zmaga – trajnostni športni dogodki. Namen projekta je bil preko športnih dogodkov doseči spremembe v delovanju posameznikov in organizacij in tako prispevati k doseganju trajnostnega razvoja.

Trajnostne prakse pri organizaciji športnih dogodkov prispevajo k zmanjševanju podnebnih sprememb, k ohranjanju biotske raznovrstnosti, trajnostni mobilnosti, lokalni proizvodnji in potrošnji, energetski učinkovitosti, varovanju naravnih virov in zavarovanih območij, učinkoviti rabi vode, ohranjanju naravne in kulturne dediščine, zmanjšanju količine odpadkov, boljšemu zdravju, vključevanju in podpori lokalnih skupnosti in večji konkurenčnosti podjetij.

V okviru projekta smo pripravili:

      • spletno mesto, namenjeno prirediteljem in udeležencem športnih dogodkov (www.cistazmaga.si).

Projektu so se priključili trije ambasadorji trajnostnih športnih dogodkov (Franci Petek, Mitja Petkovšek, Katarina Venturini).

V okviru projekta smo bili v vlogi svetovalca za trajnostne elemente pri naslednjih športnih dogodkih:

Pomemben del projekta je tudi delo na politikah in vplivanje na odločevalce. S sistemsko spremembo in trajnostno organizacijo športnih dogodkov v praksi lahko pomembno prispevamo k prehodu v nizkoogljično in trajnostno družbo ter postavimo Slovenijo med tiste napredne države, ki se inovativno in odzivajo na zahteve današnjega časa.

Kaj je trajnostni športni dogodek?

Trajnostni športni dogodek je dogodek, ki zadovoljuje sedanje potrebe (organizatorjev, udeležencev, obiskovalcev, sponzorjev, dobaviteljev produktov in storitev, pa tudi lokalne skupnosti in družbe v celoti), ne da bi ogrozil možnosti prihodnjih rodov, da zadovoljijo svoje potrebe. Naslavlja področja okolja ter družbenega in gospodarskega razvoja. Njegovo poslanstvo je zmanjšati negativne vplive in povečati koristi za okolje in družbo ter ustvari pozitivno zapuščino za sedanje in prihodnje generacije. Trajnostni športni dogodki prispevajo k trajnostnemu razvoju.

Organizacija in izvedba trajnostnega športnega dogodka vključujeta prizadevanja za zmanjšanje okoljskega odtisa (vpliv na podnebje, zrak, vodo, tla, naravne vire, živalstvo, rastlinstvo in ljudi), razvoj zelenega in pravičnega gospodarstva (zeleni kriteriji za naročanje, zaščita delavskih pravic, pravično plačilo) ter spoštovanje interesov lokalnih skupnosti in družbe kot celote (socialna in potrošniška vprašanja, zagotavljanje enakih možnosti za vse, ne glede na spol, narodnost, versko prepričanje, ekonomsko sposobnost ter telesno ali duševno hendikepiranost).

Še pomembnejša od neposrednega okoljskega in družbenega odtisa dogodka pa je priložnost, da na trajnostnih športnih dogodkih vsi deležniki od organizatorjev, sponzorjev, udeležencev, obiskovalcev, dobaviteljev, itd. pridejo v stik s trajnostnimi praksami – jih opazujejo, izkusijo in po možnosti prenesejo v svoje vsakodnevno ravnanje. Trajnostni športni dogodki tako niso samo pomemben napredek v industriji dogodkov, ampak prinašajo gospodarske in družbene koristi na vseh nivojih in so učinkovit komunikacijski kanal za trajnostne prakse.

Športni dogodki so trajnostni, če v največji možni meri prispevajo k:

    • preprečevanju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje;
    • varovanju narave in ohranjanju biotske raznovrstnosti;
    • varčni in učinkoviti rabi vode in energije ter snovni učinkovitosti;
    • uporabi obnovljivih virov energije in surovin;
    • spoštovanju živali in njihovih habitatov;
    • blaginji lokalne skupnosti in širše družbe;
    • zdravju, varnosti in inkluzivnosti;
    • spoštovanju delavskih pravic in spodbujanju izobraževanja, raziskav, inovativnosti in kreativnosti;
    • zaščiti naravne in kulturne dediščine ter
      • razvoju trajnostne proizvodnje in potrošnje.

Več informacij: Gaja Brecelj, 01 439 7100 in info@umanotera.org.

Projekt je bil podprt z donacijo Švice v okviru Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji, delno je bil financiran s strani Zavarovalnice Triglav in Slovenske nacionalne komisije za UNESCO.

Partner projekta ČISTA ZMAGA je bil AISTS – International Academy of SportsScienceandTechnology.

Krilca, darila s čarobno močjo

 

Krilca, darila s čarobno močjo, so zaživela novembra 2007 in razveseljevala po Sloveniji, državah bivše Jugoslavije in državah globalnega juga do januarja 2017. V tem času je bilo prodanih kar 8.026 daril in partnerskim organizacijam smo za izvedbo nakazali 175.439,24 EUR. Še posebej navdihujoča so dobra dela, ki so bila narejena na terenu.

 

Med drugim ste kar 390 najdenim mačkam pomagali preživeti brezskrbnih 14 dni, v Gani je 528 otrok dobilo obvezno šolsko uniformo, v smeh so klovni-zdravniki spravili 1418 sob mladih pacientov slovenskih bolnišnic, simbolično ste posvojili 390 delfinov za eno leto, pred uničenjem ste zavarovali za dobrih 108 nogometnih igrišč tropskega deževnega gozda, priskrbeli 63 jezikovnih tečajev vojnim sirotam iz Bosne in Hercegovine, v Tibetu ste omogočili 94 dni preventivnih pregledov, število čebeljih opraševalk ste povečali z nakupom 504 čebeljih matic, posadili ste 1634 sadik redkih slovenskih avtohtonih drevesnih vrst, v Bangladešu ste omogočili pitno vodo za 150 gospodinjstev, v Sloveniji ste 1945 otrok iz deprivilegiranih okolij poslali na enodnevni ustvarjalni potep, posvojili ste 48 želvic za eno leto, V Bosni in Hercegovini ste očistili min 2040 m2 območja, priskrbeli ste 47 komplementarnih metod in terapij za umirajoče in še in še.

 

Vabljeni k prebiranju poročila o prodanih darilih.

V podrobnejši statistiki prodanih daril pa lahko med drugim tudi vidite, katero darilo je bilo najbolj popularno.

Fotogalerija dobrih del

Oglejte si kratke filmčke, ki prikazujejo Krilca kot darila za vse priložnosti: za božično – novoletna obdarovanja in za rojstne dneve, pa tudi kot poslovna darila in za druge osebne praznike.

Video prispevek Studia 12 Dobri projekti: Krilca – družbeno odgovorna darila.

Predstavitev Krilc – kratek nagovor

Krilca v katalogu etičnega obdarovanja

Pisan seznam daril

Tudi v Sloveniji imamo veliko otrok, ki živijo v nemogočih razmerah. Nekateri doma, drugi v domovih, tretji v Azilu. Otroci iz deprivilegiranih okolij lahko le sanjajo o preprostih otroških željah: o izletih, o obiskih različnih privlačnih dejavnosti, o potovanjih v nove kraje. Takšnim otrokom lahko zelo enostavno pomagamo in sicer tako, da jim omogočimo izlet v svet z manj skrbmi in z veliko lepih stvari. Navihane potovalke pomagajo deprivilegiranim otrokom prebroditi stiske. V sodelovanju z Združenjem staršev in otrok SEZAM.

Na zahodni obali Peruja, v jugovzhodnem delu Tihega oceana, živijo znamenite morske želve. V preteklosti so bile te čarobne želve zelo pogoste, v zadnjih stotih letih pa se je njihova populacija zmanjšala na skrb vzbujajoče številke. Danes mnogim vrstam, vključno z zeleno morsko želvo, ki je najbolj pogosta vrsta v severnem Peruju, grozi izumrtje zaradi naključnega ulova, onesnaženosti in izgube habitata. Na srečo jim lahko pomagamo: z raziskovalno-ozaveščevalnim delom lahko zavarujemo njihov habitat. Leteče Amazonke pomagajo obnavljati populacijo ene najstarejših vrst plazilcev na svetu. V sodelovanju z organizacijo ecOceánica.

Vojne vihre v bivši Jugoslaviji so za sabo pustile več kot dva milijona min in drugih nevarnih sredstev. Neeksplodirane mine ubijajo še desetletja po koncu spopadov. Veliko žrtev protipehotnih min umre na mestu nesreče, ‘srečnejši’ pa preživijo z grozovitimi posledicami: z odrezanimi udi, slepi in z drugimi trajnimi posledicami. Vsak očiščen meter ozemlja je zato močno dragocen, saj vrača življenje, omogoča kmetijske ali druge dejavnosti in seveda rešuje življenja. Pojoči travnik pomaga prebivalcem BiH vrniti normalno življenje. V sodelovanju z organizacijo STOP Mines.

Umiranje je, tako kot rojstvo, nujni del življenja vseh nas. Neozdravljivo bolne in njihove svojce zadnji meseci življenja pogosto postavijo pred neobvladljivo velike fizične, psihične, socialne in duhovne izzive. V takšnem obdobju jim prav pride pomoč posebej usposobljenih prostovoljcev, ki svojcem pomagajo pri poslavljanju od svojih bližnjih, umirajočim pa pomagajo osmisliti zadnje mesece življenja in jim omogočiti možnost slovesa v toplini doma. Tihi prijatelj je način, s katerim polepšate bivanje odhajajočim in njihovim svojcem pomagate pri poslavljanju od svojih bližnjih. V sodelovanju z društvom Hospic.

Približno tretjina svetovnega pridelka hrane zraste na rastlinah, ki so jih oprašile živali, velik delež česar s svojim načrtnim zbiranjem peloda prispevajo čebele. Množična izginotja čebel so tudi zato vedno večji problem po svetu in pri nas. Na srečo lahko ukrepamo in pomembno prispevamo k ohranjanju tradicionalne slovenske dejavnosti – z nakupom najnujnejših pripomočkov za povečanje števila opraševalk v Sloveniji. Zadovoljno brenčanje pomaga zavarovati slovenske čebele pred izginotjem. V sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije.

Slovenija je dežela gozdov in gozd je človekov odličen prijatelj: hoja po gozdu nas uči, sprošča in zdravi. Urejanje gozdnih poti z lesenimi mostički, oznakami dreves, stopnicami iz slovenskega lesa in drugim je pomembno opravilo, ki nam omogoča, da bo gozd še naprej dostopen najširšemu krogu ljudi. Z gozdnimi potmi na široko odpiramo vrata gozdnega sveta in prispevamo k boljši kakovosti življenja. Čarobne krošnje so način, kako doživetje gozda narediti dostopno vsem. V sodelovanju s Savinjskim gozdarskim društvom Nazarje (Savinjska 4, 3331 Nazarje).

Kar 95 milijonov prebivalcev Bangladeša je zaradi onesnažene vode okuženih z arzenom, strupeno snovjo, ki povzroča raka in mnogo drugih življenjsko nevarnih bolezni. Mnogim prebivalcem lahko s preprostim sistemom filtracije močno povečamo možnost zdravega življenja – z obstojnimi filtri jim namreč zagotovimo najmanj 30 litrov čiste pitne vode na uro. Kapljice življenja so način, kako prebivalcem Bangladeša zagotovite pitno vodo. V sodelovanju z organizacijo Manob Sakti Unnayan Kendro (MSUK).

V Sloveniji ljudje vsako leto zapustijo več kot 4000 živali, med njimi največ mačk in psov.
Zapuščene in zavržene živali v času iskanja novega doma potrebujejo kvalitetno in ljubečo oskrbo. Malo pozornosti lahko veliki večini kosmatincev pomaga, predvsem s socializacijo in iskanjem novega lastnika. Supertačka je način, s katerim zapuščenim živalim pomagate najti nov dom. V sodelovanju z Zavetiščem Horjul.

Presunljivih 140 milijonov otrok nima dostopa do šolanja, saj je na mnogih koncih sveta šolska klop še vedno nedosegljivo razkošje. Čeprav bi izobrazba povečala njihove možnosti ali pa bi jim celo rešila življenje, pa zaradi skoraj banalnih razlogov prav najrevnejši prebivalci tega planeta nikoli ne končajo šole. V afriški državi Gana lahko z nekaj dobre volje pomagamo mnogim otrokom. Vesele črke so način, kako otrokom v Gani pomagate končati šolo. V sodelovanju z društvom Humanitas (kratek dokumentarni film).

.

Nekaj tisoč otrok vsako leto zboli tako hudo, da morajo ostati v bolnici. Bolnemu otroku poleg bolezni življenje grenijo tudi žalost, strah, osamljenost in ostala čustva, ki še dodatno ovirajo okrevanje. Če bi res pozorno poslušali, bi lahko slišali tihe tožbe iz vsaj 128 bolniških postelj na različnih oddelkih slovenskih bolnišnic. A tudi žalost ima svoje zdravilo: posebne smejalne zdravnike. 100% smeh je način, kako do solz nasmejete bolnega, osamljenega in prestrašenega otroka. V sodelovanju z društvom Rdeči noski.

Nekatere vrste kitov, delfinov in pliskavic so v tem trenutku tako ogrožene, da bi lahko v obdobju nekaj let popolnoma izginile. Kriv je predvsem človek, saj brezvestno onesnažuje morje, prekomerno lovi in na poti pošilja nepregledne množice tovornih ladij. Slovensko morje ima enkratno priložnost postati delfinom prijazno območje, predvsem s pomočjo zavzetega raziskovalnega dela: posebnih akcij beleženja, spremljanja in vrednotenja obiskov teh veličastnih živali. Pesem delfina je način, s katerim naredite naše morje bolj naklonjeno obiskom velike pliskavke. Pesem delfina se oglaša v sodelovanju z društvom Morigenos.

Preden preštejete do 60 bo izginilo za štiri nogometna igrišča tropskega gozda. Čeprav pokriva le dva odstotka svetovne površine, pa tak gozd gosti večino prebivalcev Zemlje – več kot polovico znanih živalskih in rastlinskih vrst. Je tudi nekakšen regulator našega podnebja, pomemben preprečevalec erozije tal, dom za milijone ljudi in izvor več kot 25 % zdravil. Nesmiselno izsekavanje lahko preprečimo, najučinkoviteje prav z nakupom. Divji gozd je način, s katerim povečate območje zavarovanih tropskih gozdov. V sodelovanju z organizacijo Rainforest Concern.

Danes je v Bosni in Hercegovini uradno registriranih 3.000 sirot. 1.100 jih je nastanjenih v različnih ustanovah, kjer pa zaradi splošnih razmer v državi ne morejo dobiti vsega, kar bi potrebovale. Vsi tisti, ki so doživeli vojne grozote, so še posebej ranljivi in zato toliko bolj potrebni pomoči. Najbolj jim lahko pomagamo prav s stvarmi, ki najmanj stanejo: z izdatnimi dozami lepega življenja. Zavojček sreče je način, s katerim otroku brez staršev vrnete upanje v srečo. Na voljo je v treh velikostih: V sodelovanju z organizacijo Sos Dječije Selo.

Življenje na nadmorski višini 4000 m je vse prej kot lahko. Ob revščini, mrazu in oddaljenosti so glavne težave lokalnega prebivalstva Tibeta podhranjenost in množica drugih zdravstvenih težav. Ena takšnih je Kashin-Beckova bolezen, ki povzroča pretirano in nepravilno rast kosti, najpogosteje rok, nadlahti in nog. Lahko pa jim pomagamo z zdravniki iz projekta Tibetanske tradicionalne medicine in rastlinjaki za ekološko pridelovanje zelenjave. Lučka upanja je način, s katerim bolnikom iz oddaljenih območij omogočite učinkovito zdravstveno oskrbo. V sodelovanju z Dobrodelnim društvom Tibet.

 

Partnerske organizacije Krilc

 

Kako obdarovati s Krilci?

Obdarovanec prejme e-voščilnico ali tiskano voščilnico z besedilom in originalno ilustracijo, ki jo lahko postavi na mizo ali obesi na steno. Besedilo lahko na vašo željo napišete tudi sami v za to namenjen prostor na kartici. Ves darovani denar gre v celoti zgolj za namen po vašem izboru.

Glasnike in glasniki Krilc

Krilca so podpirali Manca Košir, Edita Cetinski Malnar, Mojca Mavec, Cristy Žmahar, Alenka Godec, Urška Majdič, Boštjan Romih, Katarina Čas, Goran Vojnović, Rok Trkaj, Bernarda Žarn, Aljoša Bagola. Kaj pravijo glasniki Krilc? Preberite njihove izjave.

 

 

 

 

 

O projektu

Projekt je izvajala Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj
Vodja projekta: Gaja Brecelj
Besedna zasnova in besedila: Igor Medjugorac, Rdeči oblak
Oblikovanje: Blaž Medja
Ilustracije: Meta Wraber

 

Finančna podpora projektu Krilca

Zagon projekta Krilca in promocijsko kampanjo v letu 2012  smo izvedli ob podpori sklada Trust for Civil Society in Central and Eastern Europe.

Uvedba e-voščilnice je bil delno sofinancirana s strani Ameriškega Veleposlaništva.