V zavihkih spodnje harmonike med drugim najdete več o preteklih podnebnih aktivnostih Umanotere ter infografiko z zgoščenimi informacijami o podnebnih spremembah in projekcijah za Slovenijo; v zavihku »Kaj lahko storimo sami?« pa navodila za ukrepanje slehernika na področju blaženja podnebnih sprememb. Na koncu so dodane še povezave na nadaljnje zanimivo branje in pa kotiček za podnebne skeptike.

V preteklih letih smo izvajali mnogo aktivnosti, ki so naslavljaje problem podnebnih sprememb. Pomembnejše navajamo v nadaljevanju:

Infografika je za prenos na voljo tukaj.

V Sloveniji vsako leto povzročimo skoraj 9 ton ekvivalenta CO2 izpustov toplogrednih plinov na osebo. Za omejitev nevarnih posledic podnebnih sprememb bi morali izpuste zmanjšati na manj kot 2 toni na osebo. Naše izpuste presegamo kar za 5-krat!

Izračunajte svoj ogljični odtis: uporabite računalo na naši spletni strani.

Letak “Kaj lahko storim za blaženje podnebnih sprememb” je za prenos na voljo tukaj.

Izpostavljena so tri področja, na katerih lahko kot posamezniki prispevamo največ k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov: (1) okolju prijazen prevoz, tj. izogibanje letalskim prevozom in življenje brez avtomobila: pešačenje, kolesarjenje ter uporaba javnega potniškega prometa; (2) hrana rastlinskega izvora, tj. omejitev uživanja mesa in mlečnih izdelkov ter zmanjšanje količin zavržene hrane in (3) varčevanje z energijo – zmanjšanje porabe energije v gospodinjstvu, uporaba energetske učinkovitejših naprav in prehod na obnovljivo energijo.

Izogibanje letalskim prevozom je pomembna osebna strategija za blaženje podnebnih sprememb, ker na tem področju tehnologij z nižjimi izpusti toplogrednih plinov sploh še ni na vidiku in bo letalstvo verjetno zadnji od vseh načinov prevoza, za katerega bodo uveljavljeni nizkoogljični standardi. Ker torej v času dveh desetletij (v katerem se mora zgoditi prehod v družbo brez izpustov, če naj ne presežemo 1,5 °C) ne moremo pričakovati nizkoogljičnih letalskih prevozov, je edina rešitev, da se jim odpovemo.

Iz podobnega razloga je ključna osebna izbira tudi opustitev uživanja mesa in mlečnih izdelkov. Živinoreja povzroča tako velik delež izpustov toplogrednih plinov, da globalnega segrevanja ni mogoče zadržati pod 1,5 °C brez sprememb v načinu prehranjevanja.

Življenje brez avtomobila je osebna izbira, ki poleg prihrankov izpustov zaradi neporabljenega goriva spodbuja tudi sistemske spremembe, kot so zmanjševanje potrebe po gradnji novih cest in parkirišč ter spodbujanje bolj zgoščene poselitve, ki prinašajo dodatne prihranke izpustov. Zato je veliko pomembnejša od npr. prehoda na energetsko učinkovitejša vozila, katerih posledice so lahko še večje potrebe po infrastrukturi in še več razpršene poselitve (t.i. rebound efekt, ker avtomobilski prevoz postane cenejši). Razpršena poselitev je povezana z dvakrat višjimi izpusti na prebivalca v primerjavi z zgoščeno poselitvijo. Življenjski slog brez avtomobila zmanjšuje zastoje v prometu in odvisnost od nafte ter se izogne vprašanjem škodljivih vplivov na okolje pri proizvodnji električnih vozil. Zato bo pomemben tudi v dobi vozil z nizkimi emisijami.

K stabilnemu podnebju pa lahko prispevam tudi tako, da:

  • PODPIRAM ZELENE POLITIKE IN ORGANIZACIJE, saj so nujne tudi sistemske spremembe
  • IMAM NEPOTROŠNIŠKI ŽIVLJENJSKI SLOG, saj je izčrpavanje virov eno najpomembnejših gonil podnebnih sprememb
  • SKRBIM ZA GOZDOVE, saj ti s srkanjem CO2 iz ozračja delujejo kot pljuča našega planeta
  • ŠIRIM ZAVEDANJE O NUJNOSTI ZMANJŠANJA IZPUSTOV med svojimi bližnjimi, prijatelji in sodelavci

Če vas še podrobneje zanima, kako lahko zmanjšate porabo energije in s tem izpuste CO2 , sledite naslednji povezavi, kjer najdete odgovore na sledeča vprašanja:

  • Kako lahko prihranimo na področju mobilnosti oziroma pri vsakodnevni vožnji?
  • Katere prehranske navade naj spremenimo, da zmanjšamo izpuste TPG?
  • Kako lahko zmanjšamo porabo električne energije?
  • Kako lahko zmanjšamo porabo energije pri ogrevanju in prenovi doma?
  • Kakšne spremembe življenjskega sloga so potrebne?
  • Na kaj moramo biti pozorni pri ločevanju odpadkov?
  • Kako naj postanemo bolj aktivni državljani in kje še lahko pomagamo?

SOGLASJE ZNANSTVENIKOV O PODNEBNIH SPREMEMBAH IN VZROKU ZANJE

Konsenz med znanstveniki glede podnebnih sprememb in razloga zanje je tako velik, da je postal predmet raziskav:

MITI IN RESNICE O PODNEBNIH SPREMEMBAH

STALIŠČE SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA DO PODNEBNIH SPREMEMB

DOKUMENT 17 MITOV IN RESNIC O PODNEBNIH SPREMEMBAH

V dokumentu smo strnili nekaj najpomembnejših »mitov«, na katerih temelji podnebna skepsa in nanje odgovarjamo s stališča predvladujoče znanosti. Dokument lahko preberete tukaj. Soavtor dokumenta Gregor Vertačnik iz Agencije za okolje je ob predstavitvi dokumenta izpostavil 5 najpogostejših mitov. Oglejte si prispevek Studia 12.

ZANIMIVE POVEZAVE

  • Dokumentarec Merchants of Doubt
  • The 12 Questions Every Climate Activist Hears and What to Say, The Climate Reality Project
  • Strokovni vodnik po dvomih o globalnem segrevanju avtorja Johna Cooka prepričljivo prikazuje, da je trditev, da ljudje povzročamo globalno segrevanje, zasnovana na mnogih neodvisnih dokazih. Podnebni skeptiki se pogosto osredotočijo le na kamenček v mozaiku, zanikajo pa celo vrsto dokazov. Naše podnebne se spreminja in mi s svojimi izpusti toplogrednih plinov k temu pripomoremo levji delež. Strokovni vodnik spodbuja k celoviti obravnavi vseh dejstev o podnebnih spremembah, kar nam omogoča razumeti svet okoli nas in sprejemati ustrezne odločitve za prihodnost.
  • Kaj govori Mišo Alkalaj? (1. del, 2.del)
  • Blog Luke Omladiča na strani kvarkadabra.net, časopisa za tolmačenje znanosti.
  • Delo, Pogledi: http://www.delo.si/arhiv/znanstveniki-in-preroki.html
  • Radio Študent, 6. februar 2013: http://www.radiostudent.si/politika/politi%C4%8Dni-rizom/zelene-la%C5%BEi-mi%C5%A1a-alkalaja
  • David Mitchell’s Soapbox: video blog v Guardianu
  • Trditve skeptikov in kaj nanje pravi znanost. Spletna stran Skeptical Science – del tudi v slovenščini.
  • Kako osmešiti podnebne skeptike(1,2) Posnetek zaslišanja pred odborom kongresa ZDA.
  • Miti in dejstva o podnebnih spremembah: Dokument avtorjev dr. Jamesa Wanga in dr. Michael Oppenheimerja o mitih in dejstvih o podnebnem segrevanju.
  • Spori o podnebnih spremembah, vodnik: Dokument predstavlja pregled trenutnega stanja znanstvenega razumevanja podnebnih sprememb. Royal Society, Akademija znanosti Združenega kraljestva, ga je pripravila, da bi laiki lažje razumeli ta kompleksen del znanosti.
  • Podjetje Koch Industries največji financer podnebnih skeptikov: Greenpeace razkriva, kako je podjetje naftnih mulitimilijonarjev bratov Koch skrivoma doniralo 55 milijonov dolarjev skupinam in posameznikom, ki širijo podnebno skepso. Nova odkritja – junij 2011.
  • Skrivnosti Exxona: ExxonSecrets je Greenpeacov raziskovalni projekt o desetletje dolgi kampanji različnih skupin in znanstvenikov, ki jih financira Exxon. Ti znanstveniki zanikajo nujnost znanstvenega konsenza glede globalnega segrevanja in tako zavlačujejo z akcijo, ki bi pomenila soočenje s problemom. O Exxonovem financiranju podnebne skepse govori tudi članek v spletni reviji Environmental Leader.
  • Projekt Extreme Ice Survey: Dvajsetminutni video fotografa Jamesa Baloga o projektu Extreme Ice Survey, ki razkrije enega najbolj slikovitih dokazov podnebnih sprememb. Z nizom časovno usklajenih kamer so na različnih delih sveta snemali taljenje ledenikov, ki se talijo s skrb vzbujajočo hitrostjo.
  • Matrika o tveganju: akcija vs. ne-akcija. Gre za video ameriškega srednješolskega profesorja Grega Cravena z naslovom The Most Terrifying Video You’ll Ever See (Najbolj strašen video, kar jih boste kadarkoli videli), ki si ga je na You Tubu ogledalo že več kot 7 milijonov obiskovalcev. Craven v videu prikaže matriko tveganja akcije in ne-akcije na primeru podnebnih sprememb. Kot odgovor na odzive je posnel še nadaljevanje, How it All Ends (Kako se vse konča), v katerem je razjasnil nejasnosti iz prvega videa. Craven pravi: »To ni le še en okoljevarstveni problem. To nas lahko uniči. Gre za v osnovi drugačno temo, kajti v kompleksnem sistemu, kot je naše podnebje, obstajajo meje, onkraj katerih bomo soočeni z nepopravljivo škodo. Problem je v tem, da ne vemo, kje je ta meja, vedeli bomo šele, ko jo bomo prestopili. A takrat bo že prepozno.«
  • Orodje za odziv na podnebne skeptike (A Toolkit for Responding to Climate Change Deniers): Dokument WWF Climate Change Programme.
  • What Makes Climate Change Deniers Tick? Blog George Marshalla, v katerem ta raziskuje psihologijo podnebnega skepticizma. Z opažanji in anekdotami o našem čudnem in skrb vzbujajočem odzivu na problem, poskuša odgovoriti na vprašanje, ki ga bega že leta: zakaj se ob jasnih dokazih in ob splošno razširjenemu konsenzu, da gre za največji problem, za njegovo rešitev naredi tako malo?

Na tej podstrani predstavljamo zanimive povezave na nekatere publikacije in spletne strani. Vabljeni pa tudi, da prelistate publikacije, ki jih je izdala Umanotera > tukaj.

  • Zadnje poročilo IPBES-a o izgubi biotske raznovrstnosti prinaša alarmantne podatke. Kar milijonu živalskih in rastlinskih vrst grozi izumrtje zaradi ravnanja človeštva, ki prekomerno izkorišča naravne vire in izsekava gozdove; še vedno prav tako naraščajo izpusti toplogrednih plinov.  Kot pravi Robert Watson, predsednik IPBES-a: “Izgubili smo že preveč časa. Ukrepati moramo sedaj.”
  • Predavanje Lučke Kajfež Bogataj o podnebnih spremembah: http://izs.mitv.si/asset/n3h6gYQgR6MXQWoxT
  • O izumiranju živalskih in rastlinskih vrst tudi v epizodi Frekvence X. Priča smo namreč že šestemu velikemu izumiranju vrst, za katerega pa je prvič v zgodovini odgovoren človek. Tako je zaradi našega vpliva od leta 1970 izumrlo kar 60 odstotkov vseh vretenčarjev; v zadnjih 30 letih pa izginilo od 70 do 80 odstotkov žuželk. Trenutna hitrost izumiranja vrst je skorajda 1000-krat hitrejša kot pred stoletjem.
  • Povezava na sklop predavanj in okoljskih debat z naslovom Cena antropocena, kjer so se razprave dotaknile večih dejavnikov, ki vplivajo tako na naše zdravje kot na okolje. Antropocen je prva geološka doba, katere glavna značilnost je, da je človek s svojim delovanjem postal eden ključnih vzrokov za spremembe. In to nikakor ni nekaj, na kar smo lahko ponosni – še več, to je absolutni znak za alarm. Okoljske debate so se dotaknile različnih področij, od industrije v Sloveniji do gradnje hidroelektrarn na Muri ter proizvodnje izdelkov z glifosatom.
  • Prva znanstvena študija o prehranskih usmeritvah, ki so koristne tako za naše zdravje kot za naš planet Zdrava prehrana iz trajnostnih živilskih sistemov. Skupina 37 znanstvenikov, združena v komisiji EAT-Lancet, je oblikovala globalne cilje za zdravo prehrano in trajnostno proizvodnjo hrane, ki nam omogočajo prihodnost v okviru varnih planetarnih meja. Za doseganje ciljev bo potrebno spremeniti naše prehranske in potrošnike navade, prepoloviti količino zavržene hrane in spremeniti samo proizvodnjo le-te. Poročilo je na voljo tukaj.
  • Kratek vodič po tujih in slovenskih okoljskih znakih za različne izdelke, od prehrane do pohištva, najdete tukaj.
  • Poročilo »2052: Globalna napoved za naslednjih štirideset let« odpira možnost, da človeštvo ne bo preživelo, če bo ostalo na poti prekomerne porabe in kratkoročnosti. V poročilu avtor Jorgen Randers sproža bistvena vprašanja: Koliko ljudi lahko živi na Zemlji? Ali se bo sesula vera v neskončno rast? Kje se bo izboljšala kakovost življenja in kje se bo znižala? Več, tudi s povzetkom ključnih ugotovitev poročila, na http://www.2052.info/
  • Društvo DONDES je izdalo knjigo Narava kot vrednota, ki sta jo uredila dr. Gregor Torkar in dr. Boštjan Anko. Prinaša prispevke o Naturi 2000, ustanavljanju naravnih parkov, javnem interesu, biblični etiki, vrednotenju drevesne dediščine in krajinski pestrosti. Več: http://www.naravnadediscina.org/?page_id=53
  • Greenpeace je objavil poročilo Lekcije iz Fukušime (Lessons from Fukushima), ki dokazuje, da jedrska katastrofa v Fukušimi ni bila posledica naravne nesreče, temveč pomanjkljivega vlaganja v varnostne ukrepe in odpovedi japonskih pristojnih institucij. Poročilo na http://www.greenpeace.org/international/en/publications/Campaign-reports/Nuclear-reports/Lessons-from-Fukushima/
  • UNHCR-jevo poročilo z naslovom Biti begunec je sad dela raznolikih raziskovalnih skupin na terenu, vključujoč osebne in skupinske razgovore z begunci, prosilci za azil in osebami brez državljanstva, ki začasno ali stalno bivajo v srednjeevropskih državah, tudi v Sloveniji. Del raziskave oziroma poročila, ki se nanaša na Slovenijo, se dotika življenjskih razmer prosilcev za azil, ki so nastanjeni v azilnem domu v Ljubljani,  integracijski hiši v Mariboru, centru za tujce v Postojni ali pa bivajo v zasebnih prebivališčih. Poročilo na: http://www.unhcr-centraleurope.org/si/pdf/aktivnosti-unhcr/enake-pravice-glede-na-starost-spol-in-raznolikost/biti-begunec-2010.html
  • Omogočiti mestom, da na razumljiv, pregleden in evropsko primerljiv način informirajo svoje prebivalce tako o trenutni kakovosti zraka kot tudi o napovedi kakovosti zraka je bil eden od treh ciljev projekta CITEAIR II. Drugi cilj je bil pomagati mestom do oblikovanja skupnega sistema vodenja izpustov onesnaževal zraka in toplogrednih plinov, s pomočjo katerega bodo lažje prišla do tistih ukrepov, ki hkrati izboljšujejo kakovost zraka in zmanjšujejo njihov ogljični odtis. Primerjava kazalnikov onesnaženosti zraka in izpostavljenosti onesnaženju v prometu pa mestnim oblastem pomaga pri ugotavljanju, kakšna in kako trajnostna je mobilnost v njihovih mestih. Več o projektu na http://www.rec-lj.si/projekti/CITIAIR/aktualno-citiair.htm
  • Strokovni vodnik po dvomih o globalnem segrevanju avtorja Johna Cooka prepričljivo prikazuje, da je trditev, da ljudje povzročamo globalno segrevanje, zasnovana na mnogih neodvisnih dokazih. Podnebni skeptiki se pogosto osredotočijo le na kamenček v mozaiku, zanikajo pa celo vrsto dokazov. Naše podnebne se spreminja in mi s svojimi izpusti toplogrednih plinov k temu pripomoremo levji delež. Strokovni vodnik spodbuja k celoviti obravnavi vseh dejstev o podnebnih spremembah, kar nam omogoča razumeti svet okoli nas in sprejemati ustrezne odločitve za prihodnost. Vodnik v slovenskem jeziku na http://www.skepticalscience.com/translation.php?lang=22