Podnebne spremembe v Sloveniji

Po zaslugi državne meteorološke službe imamo v Sloveniji bogat arhiv podnebnih meritev, na podlagi katerih strokovnjaki analizirajo spremenljivost slovenskega podnebja in ugotavljajo, kako se globalne podnebne spremembe izražajo na podnebju v Sloveniji. Vseh meteoroloških postaj, ki so kakorkoli in kadarkoli v Sloveniji merile meteorološke spremenljivke [91], je bilo skoraj 800, merilnih mest pa kar 1.800 [92]. Med nižinskimi postajami je najdaljši niz meritev za Ljubljano in med gorskimi za Kredarico [93].

Oglejte si časovne nize meritev temperature slovenskih meteoroloških postaj [94]. Poiščite merilne postaje, ki so najbližje vašemu kraju, in si oglejte podatke o temperaturi zraka in časovne trende. Se je povprečna temperatura zraka v vašem kraju spremenila [95]?

Agencija Republike Slovenije za okolje, ki je v Sloveniji odgovorna za spremljanje in analiziranje stanja podnebja, je leta 2008 začela obsežen projekt Podnebna spremenljivost v Sloveniji. V publikaciji Podnebna spremenljivost Slovenije v obdobju 1961–2011, Značilnosti podnebja v Sloveniji, so predstavili podatke o temperaturi zraka, višini padavin, višini novega snega in višini snežne odeje, sončnem obsevanju, hitrosti in smeri vetra, referenčni  evapotranspiraciji (izhlapevanju), temperaturi vode in zračnem tlaku v obdobju 1961–2011 [96].

Podnebne spremembe v Sloveniji so zaznane zlasti pri temperaturi zraka. Slovenija se je v zadnjih desetletjih ogrela, povečalo se je število vročih in toplih dni, nekoliko manj izrazito pa je upadlo število hladnih, mrzlih in ledenih dni.

Povprečna temperatura zraka v obdobju 1961–2011 po letnih časih za celotno Slovenijo [97]

Najbolj so se ogrela poletja in pomladi, nekoliko manj zime. Jeseni se niso statistično značilno ogrele.

Slovenija se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva hitreje od svetovnega povprečja. Medtem ko se je globalna temperatura v zadnjih šestdesetih letih dvignila za približno 0,8 stopinje, se je povprečna temperatura zraka v Sloveniji dvignila za okoli 2 °C [98].

Višina padavin na letni ravni se je v Slovenije v obdobju 1961–2011 nekoliko zmanjšala, kar je odraz zmanjšanja višine padavin spomladi in poleti v zahodnem delu Slovenije.


Letna višina padavin v obdobju 1961–2011 v različnih predelih Slovenije [99]

Višina padavin se je v zadnjih šestdesetih letih v zahodni polovici države zmanjšala za 15 %, v vzhodni pa za 10 % [100].

Zmanjšala se je višina snežne odeje in višina novozapadlega snega. Najbolj opazne so spremembe v niželežečih delih alpskega sveta.

Višina snežne odeje se je od šestdesetih let prejšnjega stoletja več kot prepolovila [101].

Povečalo se je trajanje sončnega obsevanja. Število sončnih ur je raslo za okoli 40 na desetletje [102]. Povečano trajanje sončnega obsevanja je najopaznejše v spomladanskih in poletnih mesecih, malo manj v zimskih, jeseni pa opaznejših sprememb ni. Zaradi močne odvisnosti od temperature zraka in sončnega obsevanja se je povečalo tudi izhlapevanje.

Posledica podnebne spremenljivosti Slovenije so tudi spremembe pretokov rek. Srednji pretoki rek [103] v Sloveniji so se v obdobju 1961–2013 zmanjšali, najbolj spomladi in poleti. Padajoči trend srednjih pretokov kaže, da se je letna količina razpoložljive vode v strugah vodotokov zmanjšala, kar je posledica manjše letne količine padavin in porasta povprečne letne temperature zraka. Po drugi strani se je pogostost velikih pretokov ponekod v osrednjem in vzhodnem delu države povečala [104].

Zvišala se je temperatura površinskih in podzemnih vod. Temperatura vode je spremenljivka, od katere je odvisno stanje vodnih ekosistemov, saj vpliva na razpoložljivost hranilnih snovi in dolžino rastne dobe, določa pa tudi obdobja pokritosti z ledom.

Število zimskih dni, ko je Bohinjsko jezero zaledenelo, se je v 20. stoletju močno zmanjšalo [105].

Podnebne spremembe pa se kažejo tudi na krčenju alpskih ledenikov. Sodelavci Geografskega inštituta Antona Melika že od leta 1946 redno opazujejo, merijo in preučujejo Triglavski ledenik pod Kredarico in od leta 1948 ledenik pod Skuto. Triglavski ledenik je ob koncu 19. stoletja meril več kot 40 hektarjev, ob začetku natančnejših meritev leta 1946 je meril 15 hektarjev, v naslednjih desetletjih se je njegova površina zmanjševala in s pol hektarja leta 2007 dosegla svoj minimum [106]. Zdaj nima več vseh značilnosti ledenika, saj na njem, na primer, ni ledeniških razpok. Zaradi ujetosti ledenika v konkavni del pobočja tudi ne zaznavamo več premikanja ledu. Označimo ga lahko kot »zelo majhen ledenik«. Morda smo celo ena zadnjih generacij, ki ga še lahko občuduje [107].

Triglavski ledenik Zeleni sneg leta 1924, 1957 in 2003 [108].

Ledenik pod Skuto je leta 1948 meril 3 hektarje, leta 2010 pa le še 1 hektar. V tem času se je tudi močno stanjšal, vendar pa zaradi senčne lege in ker njegovo površino občasno prekrije obilnejše kamninsko gradivo, podnebnim spremembam podlega počasneje od Triglavskega ledenika [109].

[96] Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje (2017): Podnebna spremenljivost Slovenije v obdobju 1961–2011. 3, Značilnosti podnebja v Sloveniji, dostopno na: meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/Znacilnosti%20podnebja%20splet.pdf.

[97] Vir slike: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje (2017): Podnebna spremenljivost Slovenije v obdobju 1961–2011. 3, Značilnosti podnebja v Sloveniji, dostopno na: meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/Znacilnosti%20podnebja%20splet.pdf.

[98] Dolinar, M.: Spremembe podnebja v Sloveniji. V: Gozd in podnebne spremembe – povzetki referatov Znanstvenega srečanja Gozd in les, Ljubljana, 28. november 2019 (ur. Hojka Kraigher); založba Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2019.

[99] Vir slike: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje (2017): Podnebna spremenljivost Slovenije v obdobju 1961–2011. 3, Značilnosti podnebja v Sloveniji, dostopno na: meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/Znacilnosti%20podnebja%20splet.pdf.

[100] Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje (2017): Podnebna spremenljivost Slovenije v obdobju 1961–2011. 3, Značilnosti podnebja v Sloveniji, dostopno na: meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/Znacilnosti%20podnebja%20splet.pdf.

[101] Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje (2017): Podnebna spremenljivost Slovenije v obdobju 1961–2011. 3, Značilnosti podnebja v Sloveniji, dostopno na: meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/Znacilnosti%20podnebja%20splet.pdf.

[102] Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje (2017): Podnebna spremenljivost Slovenije v obdobju 1961–2011. 3, Značilnosti podnebja v Sloveniji, dostopno na: meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/Znacilnosti%20podnebja%20splet.pdf.

[103] Srednji pretok predstavlja povprečno količino vode, ki v določenem obdobju teče skozi določen profil vodotoka. Mali pretoki se pojavljajo v strugah vodotokov, ko dalj časa ni padavin ali taljenja snežne odeje in so odtoki posledica izcejanja podzemnih voda. S kazalniki malih pretokov se opisuje sušno obnašanje posameznih vodotokov. Veliki pretoki pa so posledica večjih količin padavin, zaradi katerih pretoki vode v vodotokih narastejo. Kazalnik velikih pretokov se uporablja za analize poplav.

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje (2018): Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja: Sintezno poročilo – prvi del, dostopno na: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/OPS21_Porocilo.pdf.

[104] Oblak, J. (2017): Analiza sezonske spremenljivosti rek v Sloveniji (magistrsko delo), dostopno na https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=102560&lang=slv.

[105] Frantar, P. (2003/2004): Analiza temperaturnega režima in pojava ledu na Bohinjskem jezeru. Ujma, št. 17–18.

[106] Pavšek, M. (2010): Triglavski ledenik. DEDI – digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, dostopno na: http://www.dedi.si/dediscina/449-triglavski-ledenik.

[107] Vir: spletna stran Slovenija znižuje CO2 – dobre prakse: www.slovenija-co2.si/index.php/o-co2

[108] Foto: Triglavski ledenik. DEDI – digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/449-triglavski-ledenik.

[109] Pavšek, M.; Trobec, T. 2010: Ledenik pod Skuto. DEDI – digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/60-ledenik-pod-skuto.

Slovenija mora vsako leto poročati Evropski komisiji in Sekretariatu Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (angl. United Nations Framework Convention on Climate Change – UNFCCC) o izpustih in ponorih toplogrednih plinov po metodologiji IPCC.

Nacionalno poročilo, ki ga je Slovenija predložila leta 2019 in v katerem se najnovejši podatki nanašajo na leto 2017, je pokazalo, da so skupni izpusti toplogrednih plinov v tem letu znašali 17.453 kt ekvivalenta CO2 [110], kar je za 1,3 % manj od leta poprej in za 14,5 % manj kot leta 1986 [111].

V letu 2017 so bili v Sloveniji največji povzročitelji izpustov oskrba z energijo, promet, industrija in kmetijstvo [112].

V skupnem deležu izpustov toplogrednih plinov ima v Sloveniji največji prispevek CO2 (v letu 2017 kar 81,7 %). CO2 nastaja predvsem pri zgorevanju fosilnih goriv v proizvodnji električne energije v termoelektrarnah Šoštanj in Brestanica, soproizvodnji toplotne in električne energije (npr. v Termoelektrarni toplarni Ljubljana), sistemih daljinskega ogrevanja ter individualnih kuriščih, pri zgorevanju bencina in dizelskega goriva v vozilih ter industrijskih procesih. Izpusti toplogrednih plinov iz cestnega prometa igrajo ključno vlogo pri doseganju nacionalnih ciljev zmanjševanja izpustov, ki jih ima Slovenija kot članica Evropske unije. Promet je v Sloveniji namreč edini sektor, v katerem so se emisije v obdobju 2005−2017 povečale, in sicer kar za 25,5 % [113], tako da so leta 2017 predstavljale skoraj tretjino nacionalnih izpustov.

Drugi največji prispevek v skupnem deležu izpustov toplogrednih plinov ima v Sloveniji CH4 (12 %), ki večinoma izvira iz kmetijstva (govedoreje in skladiščenja živinskih gnojil) in ravnanja z odpadki, ter N2O (4 %), ki prav tako nastaja predvsem v kmetijstvu, opazni pa so tudi njegovi izpusti iz cestnega prometa. Izpusti F-plinov nastajajo v industrijskih procesih (največ v proizvodnji in obratovanju hladilnih naprav) in so sicer majhni (2,2 %), vendar zaradi visokega toplogrednega učinka njihov prispevek k segrevanju ozračja ni zanemarljiv [114].

V sektorju rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva so bili ponori CO2 v letu 2017 ocenjeni na 1.524 kt ekvivalenta CO2, kar je skoraj 70 % manj kot v letu 1986 [115]. Zaradi ujm (žledolom, vetrolomi) in napadov škodljivcev sta se od leta 2012 naprej v slovenskih gozdovih močno povečali tako sečnja kot tudi umrljivost dreves, kar je privedlo do zmanjšanja lesnih zalog v gozdovih in posledično veliko manjšega ponora toplogrednih plinov [116].

Ker se je v obdobju 1986–2017 močno zmanjšala količina toplogrednih plinov, ki jih slovenski gozdovi odstranijo iz ozračja, se je naš vpliv na podnebne spremembe kljub 14,5-odstotnemu zmanjšanju izpustov celo nekoliko povečal (za 2,3 %) [117].

Kljub povečanju površine gozdov v Sloveniji se je njihova zmožnost odstranitve CO2 iz ozračja v obdobju 1986–2017 zmanjšala. V letu 2017 so iz ozračja odstranili manj kot 9 % izpustov, ki smo jih tega leta povzročili na nacionalni ravni [118].

[110] Ekvivalent CO2 je količina nekega toplogrednega plina ali mešanice toplogrednih plinov, izražena s količino CO2, ki ima enak toplogredni učinek.

[111] Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje (2019): Slovenia’s National  Inventory Report 2019: GHG emissions inventories 1986–2017, dostopno na: http://cdr.eionet.europa.eu/si/eu/mmr/art07_inventory/ghg_inventory/envxlr0rg/SVN_NIR_2019_April.pdf.

[112] Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje (2019): Slovenia’s National  Inventory Report 2019: GHG emissions inventories 1986–2017, dostopno na: http://cdr.eionet.europa.eu/si/eu/mmr/art07_inventory/ghg_inventory/envxlr0rg/SVN_NIR_2019_April.pdf.

[113] Institut »Jožef Stefan« s partnerji (2019): Podnebno ogledalo 2019 – Povzetek za odločanje, dostopno na https://www.podnebnapot2050.si/wp-content/uploads/2019/06/0_povzetek-za-odlo%C4%8Danje_11jun19-1.pdf

[114] Agencija Republike Slovenije za okolje: Nacionalne emisije tologrednih plinov: http://okolje.arso.gov.si/onesnazevanje_zraka/vsebine/toplogredni-plini

[115] Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje (2019): Slovenia’s National  Inventory Report 2019: GHG emissions inventories 1986–2017, dostopno na: http://cdr.eionet.europa.eu/si/eu/mmr/art07_inventory/ghg_inventory/envxlr0rg/SVN_NIR_2019_April.pdf.

[116] Poljanec, A., Grah, A., in Skudnik, M.: Ali je slovenski gozd še vedno ponor ogljika? Rezultati zadnje inventure gozdov. V: Gozd in podnebne spremembe – povzetki referatov Znanstvenega srečanja Gozd in les, Ljubljana, 28. november 2019 (ur. Hojka Kraigher); založba Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2019.

[117] Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje (2019): Slovenia’s National  Inventory Report 2019: GHG emissions inventories 1986–2017, dostopno na: http://cdr.eionet.europa.eu/si/eu/mmr/art07_inventory/ghg_inventory/envxlr0rg/SVN_NIR_2019_April.pdf.

[118] Foto: Slovenski državni gozdovi d.o.o.


[91] Meteorološke spremenljivke so npr. temperatura in vlažnost zraka, višina padavin, zračni tlak, hitrost in smer vetra, višina novozapadlega snega, debelina snežne odeje, trajanje sončnega obsevanja.

[92] Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje (2012): Okolje, v katerem živimo. Dostopno na www.arso.gov.si/o%20agenciji/knji%C5%BEnica/publikacije/Knjiga%20okolje%20zaslon.pdf.

[93] Vir: spletna stran Slovenija znižuje CO2 – dobre prakse: www.slovenija-co2.si/index.php/o-co2

[94] http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/diagrams/time-series/

[95] Vir: spletna stran Slovenija znižuje CO2 – dobre prakse: www.slovenija-co2.si/index.php/o-co2

Kazalo po  fizikalnem ozadju podnebnih sprememb in njihovih posledicah za Slovenijo:

Celoten dokument je na voljo za prenos tukaj.

Opis fizikalnega ozadja podnebnih sprememb in njihovih posledic za Slovenijo je bil pripravljen v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007), ki je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.