Posledice podnebnih sprememb

Meritve po vsem svetu jasno kažejo, da se podnebje spreminja, in znanstvene raziskave nedvoumno kažejo, da so glavni vzrok za to izpusti toplogrednih plinov, ki jih povzročajo človeške dejavnosti [37].

Podnebne spremembe povzročajo vidne posledice v okolju. Zaznane so bile naslednje spremembe zemeljskega podnebnega sistema [38]:

  • Povprečna temperatura Zemljinega površja in prizemnega sloja ozračja se zvišuje. Globalno segrevanje je bilo najhitrejše od začetka osemdesetih let 20. stoletja, pri čemer je bilo v 21. stoletju (do 2018) 18 od devetnajstih najtoplejših let v zgodovini instrumentalnih meritev [39] [40].
  • Zaradi višjih temperatur je okrepljeno izhlapevanje vode in spreminjajo se regionalni padavinski vzorci (količina dežja in snega) [41]. Na severni polobli se je površina snežne odeje zmanjšala in spomladi se sneg stali bolj zgodaj [42] [43].
  • Povečujeta se pogostost in intenzivnost nekaterih izjemnih vremenskih pojavov – vročinskih valov, suš in neurij [44] [45].

Podnebne spremembe še posebej močno vplivajo na kriosfero [46]:

  • Ledeniki in kopenski ledeni pokrovi (Grenlandija, Antarktika) se talijo, zaledenelost rek in jezer se zmanjšuje [47]. Posledično se zmanjšuje količina zamrznjene sladke vode.
  • Zmanjšuje se površina morskega ledu in odmrzuje se permafrost [48]. Zaradi manjše površine morskega ledu oceani vpijejo več toplote, pojavi se pozitivna povratna zanka, ki vodi do nadaljnjega ogrevanja [49].

Kliknite na sliko in si oglejte spreminjanje površine arktičnega morskega ledu v zadnjih desetletjih [50].

V primeru nadaljevanja naraščajočega trenda izpustov toplogrednih plinov lahko že sredi 21. stoletja na Arktiki pričakujemo poletja s krajšim obdobjem brez morskega ledu. Arktični led pomembno vpliva na globalni podnebni sistem, a vseh posledic njegovega izginotja znanstveniki za zdaj ne znajo napovedati [51] [52].

Podnebne spremembe (delno prek sprememb v kriosferi) vplivajo tudi na svetovno morje (oceane) [53]:

Shematski prikaz ključnih elementov in sprememb v svetovnem morju in kriosferi ter povezav med njimi prek izmenjave toplote, vode in CO2 [54]

  • Oceani postajajo bolj kisli.

Ko se CO2 raztaplja v morski vodi in tvori ogljikovo kislino, voda postaja bolj kisla (vrednost pH se znižuje). V zadnjih 200 letih so svetovna morja postala za 30 % bolj kisla [55]. Takšna relativno hitra sprememba morskemu življenju, ki se je razvilo v milijonih let stabilnega pH, ne daje zadosti časa za prilagajanje (lupine nekaterih morskih živali se že topijo v bolj kisli vodi). Pričakuje se, da bo imelo zakisljevanje dramatične učinke na morske ekosisteme, npr. zmanjšanje biotske raznovrstnosti [56].

S povečanjem vsebnosti CO2 v ozračju se v zadnjih desetletjih povečuje tudi vsebnost CO2 v morski vodi in kislost oceanov [57].

  • Oceani se segrevajo in njihova gladina se zvišuje.

Morska gladina se na svetovni ravni dviga zaradi dveh vzrokov, povezanih s podnebnimi spremembami – dotoka vode zaradi taljenja ledenikov in kopenskih ledenih pokrovov Grenlandije in Antarktike ter raztezanja morske vode zaradi njenega segrevanja. Oceani namreč danes posrkajo večino odvečne energije, ki nastaja zaradi podnebnih sprememb, in njihova temperatura se zvišuje. Zaradi segrevanja morske vode se tudi zmanjšuje količina kisika v oceanih, kar še povečuje negativne vplive zakisljevanja morske vode na ekosistem in življenje v morju, od katerega je močno odvisen tudi človek.

Po napovedih se bo gladina morja na svetovni ravni zaradi segrevanja ozračja in oceanov dvigovala še več stoletij in hitreje kot danes. Na višino dviga morske gladine vplivajo tudi različni lokalni dejavniki, pri čemer za večino obale Evrope in tudi našega morja podatki kažejo, da dvig morja sledi svetovnim spremembam gladine morja, ki znaša 3–4 centimetre na desetletje.

V zadnjem stoletju se je gladina svetovnih morij dvignila za približno 20 cm [58].

Podnebne spremembe in njihove posledice v okolju vplivajo tudi na ljudi ter na živalske in rastlinske vrste:

  • Pogostejši in močnejši ekstremni vremenski dogodki ter dvig morske gladine povzročajo izgubo imetja in gospodarsko škodo. Čedalje več ljudi je prisiljenih zapustiti svoje domove na prizadetih območjih zaradi pomanjkanja pitne vode in izpada kmetijskih pridelkov ter iskati primernejši prostor, kjer bi si lahko zagotovili ustrezne življenjske pogoje. Podnebne spremembe in okoljski dejavniki bodo v prihodnjih desetletjih prizadeli milijone ljudi in gospodinjstev ter predvidoma postali prevladujoči vzrok za razseljevanje in migracije, okoljsko razseljene osebe pa največja skupina beguncev.
  • Podnebne spremembe bodo vplivale na zdravje in varnost ljudi, pri čemer bodo najbolj izpostavljene skupnosti, ki so že ranljive na podnebno pogojene zdravstvene vplive, kot so npr. nezadostna oskrba s hrano ali s hrano in vodo povezane bolezni. Grozijo tudi bolezni, ki se bodo razširile na območjih, kjer jih prej ni bilo. Predvsem bodo podnebne spremembe povečale tveganje za tiste nalezljive bolezni, ki se širijo s komarji, klopi in drugimi žuželkami, ter za pojav novih rastlin z visoko alergenim cvetnim prahom. Zaradi vročine že danes umre več ljudi kot med vsemi drugimi skrajnimi vremenskimi pojavi skupaj.
  • Izguba biotske raznovrstnosti

Nekatere rastline zaradi povečane vsebnosti CO2 v ozračju sicer hitreje rastejo in učinkoviteje uporabljajo vodo. Vendar pa višje temperature in spremenjeni podnebni vzorci spreminjajo tudi območja, kjer rastline in živali uspevajo najbolje, zato se premikajo rastlinski pasovi in meje rastlinskih višinskih pasov. Pri preseljevanju lahko nove vrste ogrožajo in jemljejo življenjski prostor starim. Na splošno se ekosistemi hitrim spremembam težko prilagajajo in lahko tudi propadejo [59]. Podnebne spremembe so med najpomembnejšimi vzroki za izgubo biotske raznovrstnosti.

Čeprav se je podnebje spreminjalo v vsej zgodovini planeta, pa je posebnost opaženih podnebnih sprememb v zadnjem stoletju njihova velika hitrost, ki ekosistemom in človeški družbi otežujejo prilagajanje [60].

Pomembni so tudi dejavniki, ki povzročajo spremembe. Če so bili v Zemljini zgodovini to naravni (astronomski in geološki) dejavniki, sta glavna dejavnika hitrih sprememb v zadnjem stoletju presežek toplogrednih plinov in sprememba rabe tal. Oba dejavnika sta posledica človekove dejavnosti [61].

[38] Podnebni sistem je sestavljen iz ozračja, hidrosfere, kriosfere, kopne površine Zemlje in biosfere.

[39] NASA, Global Temperature: https://climate.nasa.gov/vital-signs/global-temperature/

[40] Vir: spletna stran Slovenija znižuje CO2 – dobre prakse: www.slovenija-co2.si/index.php/o-co2

[41] IPCC (2014): Climate Change 2014: Impacts, Adaptation, and Vulnerability. Part A: Global and Sectoral Aspects. Contribution of Working Group II to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change, Cambridge University Press, Cambridge, Velika Britanija, in New York, NY, ZDA.

[42] National Snow and Ice Data Center: https://nsidc.org/cryosphere/snow/climate.html

[43] Vir: spletna stran Slovenija znižuje CO2 – dobre prakse: www.slovenija-co2.si/index.php/o-co2

[44] IPCC (2013): Climate Change 2013: The Physical Science Basis. Contribution of Working Group I to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change, Cambridge University Press, Cambridge, Velika Britanija, in New York, NY, ZDA.

[45] Vir: spletna stran Slovenija znižuje CO2 – dobre prakse: www.slovenija-co2.si/index.php/o-co2

[46] Kriosfera predstavlja del površja Zemlje, ki je sestavljen iz vode v trdnem stanju – snega in ledu. To vključuje morski, jezerski in rečni led, snežno odejo, ledenike, ledeniške kape, kopenske ledene pokrove in zmrznjena tla (vključno s permafrostom).

[47] IPCC (2013): Summary for Policymakers. V: Climate Change 2013: The Physical Science Basis. Contribution of Working Group I to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change, Cambridge University Press, Cambridge, Velika Britanija, in New York, NY, ZDA.

[48] IPCC (2019): Special Report on the Ocean and Cryosphere in a Changing Climate, dostopno prek www.ipcc.ch/srocc/home/.

[49] Vir: spletna stran Slovenija znižuje CO2 – dobre prakse: www.slovenija-co2.si/index.php/o-co2

[50] Vir: NASA Climate Change, www.youtube.com/watch?time_continue=1&v=e6ECtZCeqwE

[51] https://phys.org/news/2019-11-arctic-ocean-ice-free-year.html

[52] Vir: spletna stran Slovenija znižuje CO2 – dobre prakse: www.slovenija-co2.si/index.php/o-co2

[53] IPCC (2019): Special Report on the Ocean and Cryosphere in a Changing Climate, dostopno prek www.ipcc.ch/srocc/home/

[54] Slika prirejena po: IPCC (2019): Special Report on the Ocean and Cryosphere in a Changing Climate, dostopno prek www.ipcc.ch/srocc/home/.

[55] https://ocean.si.edu/ocean-life/invertebrates/ocean-acidification

[56] Vir: spletna stran Slovenija znižuje CO2 – dobre prakse: www.slovenija-co2.si/index.php/o-co2

[57] Slika prirejena po: https://oceanacidification.noaa.gov/OurChangingOcean.aspx

[58] Slika prirejena po: https://climate.nasa.gov/system/charts/12_seaLevel_left.gif

[59] Vir: spletna stran Slovenija znižuje CO2 – dobre prakse: www.slovenija-co2.si/index.php/o-co2

[60] Vir: spletna stran Slovenija znižuje CO2 – dobre prakse: www.slovenija-co2.si/index.php/o-co2

[61] Vir: spletna stran Slovenija znižuje CO2 – dobre prakse: www.slovenija-co2.si/index.php/o-co2

V okviru prizadevanj za krepitev globalnega odziva na grožnjo podnebnih sprememb, trajnostni razvoj in odpravo lakote je Medvladni odbor za podnebne spremembe leta 2018 izdal posebno Poročilo o vplivu globalnega segrevanja za 1,5 °C glede na predindustrijsko raven. Poročilo se osredotoča na regionalne in globalne učinke segrevanja prizemnega sloja ozračja za 1,5 °C glede na obdobje 1850–1900 ter učinke primerja s scenarijem segrevanja za 2 °C [62].

V njem ugotavljajo, da se bodo s spremembami podnebja povezana tveganja za zdravje, imetje, varnost oskrbe s hrano in vodo, varnost ljudi in gospodarski razvoj občutno povečala že ob globalnem segrevanju za 1,5 °C, še bolj pa pri povišanju temperature za 2 °C.

Upoštevanje meje 1,5 °C bi pomenilo, da bi bilo manj ljudi izpostavljenih vročinskim valovom, močnim deževjem, suši, neurjem in poplavam. Pomenilo bi tudi manjše tveganje za prelomne dogodke, kot je izguba polarnega ledu, ki lahko povzročijo obsežne, nenadne in nepovratne spremembe v podnebnem sistemu.

V primerjavi s scenarijem 2 °C bi omejitev segrevanja na 1,5 °C pomenila manjše vplive na kopenske, sladkovodne in obalne ekosisteme ter ohranitev več njihovih storitev, od katerih je odvisno človeštvo. Omejitev segrevanja na 1,5 °C bi pred izumrtjem rešila več svetovnih rastlinskih in živalskih vrst, pomenila bi tudi manjšo nevarnost gozdnih požarov in širjenja invazivnih vrst.

V primerjavi z 2 °C bi segrevanje pod 1,5 °C pomenilo 10 cm manj dviga morske gladine do leta 2100, s čimer bi bilo prizadetih manj ljudi in ekosistemov na otokih, morskih obalah in ob rečnih deltah. Počasnejši dvig morske gladine bi povečal možnosti za izvedbo ukrepov prilagajanja, vključno z obnovo naravnih obalnih ekositemov in krepitvijo infrastrukture.

Omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C bi v primerjavi s scenarijem 2 °C zmanjšala potrebe po prilagajanju na podnebne spremembe. Pomenila bi tudi znatno zmanjšanje tveganj za države z nizkimi prihodki, skupnosti, ki živijo v revščini, in ranljive skupine. Za več sto milijonov bi zmanjšalo število ljudi, ki bodo zaradi sprememb podnebja izpostavljeni revščini.

Posebno poročilo kaže, da je segrevanje za 2 °C veliko bolj nevarno, kot je bilo napovedano še v petem poročilu IPCC iz leta 2014. Podnebna znanost opozarja, da omejitev globalnega segrevanja na 2 °C ni varen ali sprejemljiv cilj.

V zadnjih 30 letih povprečna temperatura Zemljinega površja narašča za približno 0,2 °C na desetletje, torej bi ob nadaljevanju tega trenda (in ob upoštevanju nezanesljivosti podnebnih modelov) dvig temperature za 1,5 °C glede na predindustrijsko raven dosegli že med letoma 2030 in 2052.

Omejitev globalnega segrevanja na 1,5 ˚C glede na predindustrijsko raven zahteva zelo hitro zmanjšanje izpustov CO2 in drugih dolgoživih toplogrednih plinov [63]. To predstavlja znaten politični, tehnološki, gospodarski, socialni in institucionalni izziv, ki pa z odlašanjem odločnega ukrepanja postaja čedalje večji [64].

[62] IPCC (2018): Special Report on the impacts of global warming of 1.5°C above preindustrial levels and related global greenhouse gas emission pathways, in the context of strengthening the global response to the threat of climate change, sustainable development, and efforts to eradicate poverty, dostopno prek www.ipcc.ch/sr15/.

[63] Dolgoživi toplogredni plini (CO2, N2O, nekateri F-plini) so posebej pomembni za globalno segrevanje, saj imajo v ozračju dolgo življenjsko dobo (lahko tudi tisoče let) in je za njihovo naravno odstranitev iz ozračja potrebnega veliko časa.

[64] Vir: spletna stran Slovenija znižuje CO2 – dobre prakse: www.slovenija-co2.si/index.php/o-co2

Znanstveniki napovedujejo, da bo globalna temperatura zaradi že povzročenih izpustov toplogrednih plinov, ki so ujeti v podnebnem sistemu, naraščala, četudi bi človeštvo takoj prenehalo z vsemi izpusti. Še pred koncem 21. stoletja naj bi se temperatura glede na obdobje 1986–2005 dvignila še za vsaj 1 stopinjo (v primeru hitrega in močnega zmanjšanja izpustov), v primeru nadaljevanja velikih izpustov pa celo za več stopinj Celzija [65] [66].

Prihodnje podnebne razmere bodo zelo odvisne od razvoja družbe in gospodarstva v 21. stoletju (stopnje naraščanja prebivalstva, gospodarskega in tehnološkega razvoja, uspešnosti ukrepov za omejevanje izpustov toplogrednih plinov) in s tem povezane dodatne količine toplogrednih plinov, ki jih bo človeštvo povzročilo v naslednjih desetletjih, ter od občutljivosti Zemljinega podnebnega sistema na te izpuste.

Slika prikazuje dolgoročne projekcije spremembe temperature Zemljinega površja pri različnih scenarijih izpustov toplogrednih plinov. Za peto poročilo IPCC je znanstvena skupnost določila nabor štirih scenarijev razvoja družbe in posledičnih izpustov toplogrednih plinov v 21. stoletju, ki se imenujejo značilni poteki vsebnosti (angl. Representative Concentration Pathways – RCPs). RCP2.6 predvideva hitre in učinkovite ukrepe za blaženje podnebnih sprememb, tako da je vrh izpustov toplogrednih plinov dosežen med letoma 2010 in 2020, potem pa izpusti upadejo. Izpusti po RCP4.5 dosežejo vrh okrog leta 2040 in po RCP6 okrog 2080. Po RCP8.5 izpusti naraščajo še celo 21. stoletje [67].

Globalno segrevanje se bo nadaljevalo tudi po koncu 21. stoletja, razen po scenariju hitrega in učinkovitega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov (RCP2.6), po katerem se bo temperatura ustalila in nato počasi padala.

Dolgoročne podnebne spremembe in globalno segrevanje bodo imeli velik vpliv tudi na oceane in kriosfero.

Pretekle spremembe (opazovane in modelirane) v oceanu in kriosferi od leta 1950 naprej in projekcije prihodnjih sprememb za scenarija z nizkimi (RCP2.6) in visokimi (RCP8.5) izpusti toplogrednih plinov: a) sprememba globalne povprečne kislosti površinske morske vode (pH); b) sprememba obsega arktičnega morskega ledu v septembru; in c) globalna povprečna sprememba višine morske gladine [68].

Gladina svetovnih morij se bo višala še stoletja ne glede na zmanjšanje izpustov. Spremembe kislosti oceanov in obsega arktičnega morskega ledu pa so zelo odvisne od izpustov toplogrednih plinov do konca 21. stoletja. V primeru hitrega in uspešnega omejevanja izpustov (RCP2.6) se bo pH oceanov do polovice stoletja stabiliziral, v primeru scenarija RCP8.5 pa bo še naprej strmo upadal (oceani bodo vse bolj kisli). Če se bo uresničil scenarij z visokimi izpusti RCP8.5, bo Arktika do konca stoletja skorajda brez ledu, medtem ko se bo v primeru scenarija RCP2.6 obseg arktičnega morskega ledu stabiliziral na 50 % povprečnega obsega v obdobju med 1986 in 2005 [69].

Dvig višine gladine morja na svetovni ravni vpliva tudi na pogostost pojavljanja ekstremnih višin morske gladine. Na večini svetovnih obalnih območij se bo pogostost pojavov ekstremnih višin morske gladine in s tem nevarnost poplav do konca 21. stoletja močno povečala. Pojavi visoke gladine morja, ki so se v preteklosti na lokalni ravni dogajali enkrat na 100 let, bodo do konca stoletja predvidoma postali vsakoletni pojav. Večina tropskih otokov in številna obalna velemesta pa bodo tveganju vsakoletnih poplav izpostavljeni že do leta 2050 [70].

Ekstremne višine morske gladine in povprečje njihovih ponovitev v bližnji preteklosti (1986–2005) in prihodnosti [71]

Ocene pogostosti pojavljanja ekstremnih višin morske gladine v prihodnosti temeljijo na lokaciji in scenariju izpustov toplogrednih plinov. V severnem Jadranu se bo v primeru scenarija z velikimi izpusti toplogrednih plinov RCP8.5 v 21. stoletju pogostost poplav obalnih območij povečala za faktor 100–200. Po drugi strani bo v primeru scenarija uspešnega omejevanja izpustov RCP2.6 pogostost poplav narasla zgolj za faktor 10–50. Nekatera obalna območja v Evropi (npr. v Španiji in Italiji) bodo poplavam ob pojavih visokih gladin morja izpostavljena 500-krat pogosteje kot v preteklosti ne glede na uspešnost omejevanja izpustov toplogrednih plinov [72].

Ocene sprememb pogostosti poplavnih dogodkov v Evropi zaradi predvidenega dviga morske gladine med letoma 2010 in 2100 za scenarija z nizkimi (RCP2.6) in visokimi (RCP8.5) izpusti toplogrednih plinov [73].

Projekcije spreminjanja mase evropskih ledenikov do konca 21. stoletja kažejo, da bodo povprečne izgube mase ledenikov leta 2100 glede na leto 2015 velike. V evropskih Alpah in Pirenejih, kjer prevladujejo manjši ledeniki, bi lahko izguba mase ledenikov presegla 80 %, kar pomeni, da bo večina ledenikov popolnoma izginila [74].

Projekcije spreminjanja mase ledenikov v srednji Evropi med letoma 2015 in 2100 glede na maso ledenikov leta 2015 (100 %) v scenarijih RCP 2.6 (modra črta), RCP4.5 (siva črta) in RCP8.5 (rdeča črta). Odebeljene črte ponazarjajo povprečja projekcij z uporabo različnih podnebnih modelov, osenčeni deli pa ± 1 standardno deviacijo [75].

»Podnebne spremembe v prihodnosti bodo povečale obstoječe nevarnosti in povzročile nova tveganja za naravne sisteme in človeštvo. Tveganja so neenakomerno porazdeljena in so v splošnem večja za ljudi in skupnosti v državah v razvoju [76].«

[65] IPCC (2014): Climate Change 2014: Synthesis Report. Contribution of Working Groups I, II and III to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change, Ženeva, Švica.

[66] Vir: spletna stran Slovenija znižuje CO2 – dobre prakse: www.slovenija-co2.si/index.php/o-co2

[67] Vir: spletna stran Slovenija znižuje CO2 – dobre prakse: www.slovenija-co2.si/index.php/o-co2; slika prirejena po: IPCC (2014): Climate Change 2014: Synthesis Report. Contribution of Working Groups I, II and III to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change, Ženeva, Švica.

[68] Slika prirejena po: IPCC (2019): Special Report on the Ocean and Cryosphere in a Changing Climate, dostopno prek www.ipcc.ch/srocc/home/.

[69] IPCC (2019): Special Report on the Ocean and Cryosphere in a Changing Climate, dostopno prek www.ipcc.ch/srocc/home/.

[70] IPCC (2019): Special Report on the Ocean and Cryosphere in a Changing Climate, dostopno prek www.ipcc.ch/srocc/home/.

[71] Slika prirejena po: IPCC (2019): Special Report on the Ocean and Cryosphere in a Changing Climate, dostopno prek www.ipcc.ch/srocc/home/.

[72] European Environment Agency (2019), dostopno na https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/figures/change-in-the-frequency-of.

[73] Slika prirejena po: https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/figures/change-in-the-frequency-of

[74] Hock, R., et al., 2019: High Mountain Areas. In: IPCC Special Report on the Ocean and Cryosphere in a Changing Climate [H.-O. Pörtner, et al. (eds.)]. Dostopno na https://www.ipcc.ch/srocc/chapter/chapter-2/

[75] Slika prirejena po: IPCC (2019): Special Report on the Ocean and Cryosphere in a Changing Climate, dostopno prek www.ipcc.ch/srocc/home/.

[76] IPCC (2013): Summary for Policymakers. In: Climate Change 2013: The Physical Science Basis. Contribution of Working Group I to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate, Cambridge University Press, Cambridge, Velika Britanija, in New York, NY, ZDA.

Okolje je že od nekdaj pomemben dejavnik ali razlog za morebitno selitev in v tem smislu sodobne migracije zaradi okolja niso nič novega. Ljudje se že od nekdaj selimo v iskanju primernega prostora, kjer bi si lahko zagotovili ustrezne življenjske pogoje. Iskanje primernega podnebja in kmetijskih površin za pridelavo hrane je bil razlog selitev pred tisočletji in ostaja med razlogi za selitev tudi danes. Toda v nasprotju s preteklostjo so sodobne okoljske migracije predvsem posledica človekovih dejavnosti oziroma uveljavljenega modela ekonomskega razvoja in upravljanja naravnih virov, ki negativno vplivata na okolje ter vodita v podnebne spremembe in degradacijo okolja.

Podnebne spremembe in okoljski dejavniki bodo v prihodnjih desetletjih prizadeli milijone ljudi in gospodinjstev ter predvidoma postali prevladujoči vzrok za razseljevanje in migracije, okoljsko razseljene osebe pa največja skupina beguncev. Ekstremni vremenski dogodki ter postopne spremembe v okolju, kot so dvig morske gladine in erozija tal, so in bodo ljudi vodile v razmere, v katerih bodo morali zapustiti svoj dom in – začasno ali trajno – iskati novo življenjsko okolje [77].

V letu 2018 je bilo po podatkih Centra za nadzor nad notranjimi migracijami 16 milijonov razseljenih oseb zaradi vzrokov, povezanih s podnebjem in vremenskimi katastrofami. Ekstremni vremenski dogodki so danes poleg konfliktov in nasilja najpomembnejši razlog za razseljevanje. Do leta 2050 naj bi število okoljsko razseljenih oseb naraslo na več deset milijonov ljudi [78].

Možne posledice množičnih migracij so ogroženo zagotavljanje izobraževalnih in zdravstvenih storitev (npr. cepljenja), urbanizacija (preseljevanje ljudi iz podeželskih v urbana okolja) ter s tem povezan povečan pritisk na urbano infrastrukturo in javne storitve (npr. zagotavljanje primernih stanovanj in oskrbe s čisto vodo). Povečana gostota prebivalstva, poslabšanje socialne slike in tekmovanje za naravne vire lahko povečajo nevarnost za konflikte in širjenje nalezljivih bolezni ter ogrozijo družbeno in gospodarsko stabilnost [79].

Napovedi števila migrantov so nezanesljive, saj so odvisne od več dejavnikov. Dejansko število bodočih okoljsko razseljenih oseb bo odvisno predvsem od tega, kateri podnebni scenarij se bo uresničil, kakšne strategije prilagajanja na podnebne spremembe bodo izvedene ter kakšen bo družbeni razvoj z ekonomskimi, demografskimi in političnimi dejavniki, ki so tesno povezani z razlogi za razseljevanje. Med najbolj ogroženimi skupnostmi na svetovni ravni so male afriške, karibske in pacifiške otoške države, od koder se bo zaradi dviga morske gladine, do katerega bo prišlo po vseh scenarijih izpustov toplogrednih plinov, moralo preseliti skoraj 40 milijonov ljudi [80].

Dvig morske gladine ogroža prebivalce otokov in nizkoležečih obalnih predelov. Med njimi so velemesta, kot so New York, Šanghaj, Hongkong, Osaka, Aleksandrija, Miami, Haag, Rio de Janeiro itd., z več kot 275 milijoni prebivalcev [81].

Pretekle raziskave med osebami, ki so jih spremembe v okolju prizadele do te mere, da so ali bodo primorani v selitev, so pokazale, da se večina ljudi ne želi preseliti ali pa se preselijo na najbližjo varno točko, pogosto oddaljeno le nekaj kilometrov od prvotnega bivališča. Vendar pa bodo številna območja planeta postala trajno nenaseljiva in ljudje, ki danes živijo na teh območjih, bodo prisiljeni v selitev tudi v bolj oddaljena območja. Nekateri bodo prišli tudi v Slovenijo.

[77] Umanotera (2016): Okoljske migracije, Vprašanje varnosti ali pravičnosti?, dostopno na www.umanotera.org/wp-content/uploads/2016/03/Okoljske-migracije-vpra%C5%A1anje-varnosti-ali-pravi%C4%8Dnosti.pdf.

[78] IDMC (2019): Global Report on Internal Displacement 2019, dostopno na www.internal-displacement.org/global-report/grid2019/.

[79] International Organization for Migration (2008): Migration and Climate Change, dostopno na https://www.ipcc.ch/apps/njlite/srex/njlite_download.php?id=5866.

[80] IPBES (2019): Summary for policymakers of the global assessment report on biodiversity and ecosystem services of the Intergovernmental Science-Policy Platform on Biodiversity and Ecosystem Services, dostopno prek www.ipbes.net/global-assessment-report-biodiversity-ecosystem-services.

[81] Vir slike: www.sciencenewsforstudents.org/article/explainer-why-sea-level-rise-rate-varies-globally

Podnebje se je spreminjalo v vsej Zemljini zgodovini in skladno s tem so se razvijale, prilagajale in propadale živalske in rastlinske vrste ter ekosistemi na našem planetu. Hitrost, s katero se spreminja podnebje od druge polovice 20. stoletja naprej, pa ogroža zmožnost živali in rastlin, da se pravočasno prilagodijo s selitvami na geografske širine oziroma nadmorske višine s primernejšim podnebjem (za selitev potrebujejo še posebej veliko časa rastline), evolucijo in spremembami vedenjskih vzorcev. Obstaja nevarnost, da se hitrim spremembam podnebja in njihovim posledicam številne vrste ne bodo zmogle zadosti hitro prilagoditi in bodo zato izumrle. Med ogroženimi vrstami so metulji, korale, morske želve, ribe (atlantska trska), pingvini, tjulnji in severni medvedi [82]. Zdravje ekosistemov dodatno ogrožajo s podnebnimi spremembami povezane čedalje pogostejše in močnejše motnje ekosistemov, kot so suše, orkanski vetrovi, požari in izbruhi škodljivcev, v oceanih pa zakisljevanje [83].

Hitra sprememba kislosti svetovnih morij morskemu življenju, ki se je razvilo v milijonih let stabilnega pH, ne daje zadosti časa za prilagajanje [84].

Znanstveniki opozarjajo, da se bo številčnost populacij večine kopenskih vrst znatno skrčila, tudi če segrevanje omejimo na 1,5 ali 2 °C. V naslednjih desetletjih več kot milijonu živalskih in rastlinskih vrst grozi izumrtje, kar je največ v človeški zgodovini [85]. Med najpomembnejše dejavnike, ki prispevajo k upadu biotske raznovrstnosti, so uvrščene podnebne spremembe, njihov vpliv pa se bo po napovedih še zaostril.

Od zdravja in trdnosti ekosistemov je odvisno preživetje človeštva in drugih vrst. Podnebne spremembe z ogrožanjem biotske raznovrstnosti spodjedajo temelje gospodarstva, virov preživetja družin, varnosti oskrbe s hrano, zdravja in kakovosti življenja povsod po svetu. Posledice že čutijo številni pomembni gospodarski sektorji: ribištvo npr. trpi zaradi zmanjševanja staleža morskih organizmov (največji upad se pričakuje v tropskih predelih) [86], svetovni turizem se spoprijema s posledicami degradacije koralnih grebenov, gozdov in favne v savanah, zaradi katerih potujejo milijoni turistov [87]. Zmanjšanje biotske raznovrstnosti bo vplivalo na dostopnost virov hrane, saj bo prehranjevalna veriga pretrgana, s hitrim spreminjanjem podnebja grozi tudi zmanjšanje populacij in izumrtje nekaterih vrst opraševalcev kmetijskih rastlin, brez katerih te ne morejo proizvajati sadežev in semen [88].

Negativni trendi zmanjševanja biotske raznovrstnosti naj bi se nadaljevali do sredine 21. stoletja in še naprej po vseh scenarijih družbenogospodarskega razvoja, razen tistega, ki predvideva spremembe na področjih pridobivanja energije, pridelave hrane, prometa in industrijskih procesov, ki bi povzročile močno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.

[82] https://onekindplanet.org/top-10/10-adorable-animals-threatened-by-climate-change/

[83] IPCC (2014): Climate Change 2014: Synthesis Report. Contribution of Working Groups I, II and III to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change, IPCC, Ženeva, Švica.

[84] Vir slike: NOAA National Ocean Service.

[85] IPBES (2019): Global Assessment Report on Biodiversity and Ecosystem Services, dostopno na www.ipbes.net/global-assessment-report-biodiversity-ecosystem-services.

[86] Food and Agriculture Organization of the United Nations (2018): Impacts of climate change on fisheries and aquaculture, dostopno na www.fao.org/3/i9705en/i9705en.pdf.

[87] University of Cambridge (2014): Climate Change: Implications for Tourism – Key Findings from the Intergovernmental Panel on Climate Change Fifth Assessment Report, dostopno na www.cisl.cam.ac.uk/business-action/low-carbon-transformation/ipcc-climate-science-business-briefings/pdfs/briefings/IPCC_AR5__Implications_for_Tourism__Briefing__WEB_EN.pdf.

[88] Food and Agriculture Organization of the United Nations (2012): Potential Effects of Climate Change on Crop Pollination, dostopno na www.fao.org/fileadmin/templates/agphome/documents/Biodiversity-pollination/Climate_Pollination_17_web__2_.pdf

Kako ob podnebnih spremembah zavarovati zdravje ljudi, bo vse pomembnejša tema 21. stoletja. Dvig temperatur in vse pogostejši ekstremni vremenski dogodki povečujejo tveganja za poškodbe, bolezni in smrt. Podnebne spremembe na zdravje vplivajo tudi prek sprememb pojavljanja nalezljivih bolezni, prenosa endemnih bolezni zaradi migracijskih tokov, širjenja alergenih vrst rastlin, glodavcev in mrčesa ter onesnaženosti zraka. Ne nazadnje pa tudi prek učinkov na družbo: begunstva, poslabšaja oskrbe s hrano in pitno vodo, duševnih motenj, nasilja, stresa na delovnem mestu in večanja revščine. Najranljivejši so pri tem otroci, starejši, bolni, prebivalci območij z večjim tveganjem za vplive podnebnih sprememb (npr. poplavnih območij) in revni.

Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da zaradi posledic podnebnih sprememb že danes predvsem v državah v razvoju umre več kot 140.000 ljudi na leto, med letoma 2030 in 2050 pa napoveduje na svetovni ravni dodatnih 250.000 smrti letno, predvsem zaradi podhranjenosti otrok, malarije, črevesnih nalezljivih bolezni in vročinskega stresa pri starejših [89].

Naraščajoče temperature in spremembe padavinskih vzorcev bodo v prihodnosti zmanjšale proizvodnjo osnovnih živil v številnih najrevnejših regijah sveta. To bo povečalo razširjenost podhranjenosti, ki v državah z nizkimi dohodki ter nekaterimi državami s srednjimi dohodki že zdaj povzroča 3,1 milijona smrti otrok vsako leto [90].

Bolezni so močno povezane z lokalnimi značilnostmi podnebja. Globalne spremembe temperature in padavin že razširjajo prenašalce bolezni na območja, kjer jih prej ni bilo. Povečujejo se tveganja za nalezljive bolezni, ki jih prenašajo komarji, klopi in druge žuželke, ter za širjenje tropskih bolezni tudi po Evropi.

Podnebne spremembe bodo prizadele večino skupnosti na planetu, nekatere pa so bolj ranljive kot druge. Ljudje, ki živijo v majhnih otoških državah v razvoju in drugih obalnih regijah, velikih obalnih mestih ter gorskih in polarnih regijah, so še posebej ranljivi. Otroci – zlasti otroci, ki živijo v revnih državah, so med najranljivejšimi. Prav tako tudi starejši in ljudje, ki trpijo zaradi različnih bolezni. Območja s šibko zdravstveno infrastrukturo – predvsem v državah v razvoju – se bodo brez pomoči najmanj sposobna odzvati na te grožnje.

[89] www.who.int/health-topics/climate-change#tab=tab_1

[90] Blackm, R. E., et al. (2013): Maternal and child undernutrition and overweight in low-income and middle-income countries, The Lancet, vol. 382, št. 9890.


[37] Vir: spletna stran Slovenija znižuje CO2 – dobre prakse: www.slovenija-co2.si/index.php/o-co2

Kazalo po  fizikalnem ozadju podnebnih sprememb in njihovih posledicah za Slovenijo:

Celoten dokument je na voljo za prenos tukaj.


Opis fizikalnega ozadja podnebnih sprememb in njihovih posledic za Slovenijo je bil pripravljen v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007), ki je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.