Projekcije podnebnih sprememb v Sloveniji

Ne glede na to, kako dobro bo svet nadziral izpuste toplogrednih plinov v prihajajočih letih, se bo podnebje še naprej spreminjalo [119].

Na podnebne spremembe se bomo morali prilagoditi. Prilagajanje na podnebne spremembe je ključni dejavnik prihodnje varnosti in blaginje ljudi, zaščite okolja, narave in premoženja, trajnostne oskrbe z naravnimi viri ter učinkovitega gospodarstva.

Da bi priskrbela kakovostne podatke za učinkovito načrtovanje ukrepov prilagajanja spremenjenim podnebnim razmeram, je Agencija Republike Slovenije za okolje pripravila oceno oziroma projekcije podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja [120].

Podnebne projekcije ne veljajo za natančne napovedi stanja v prihodnosti, temveč opisujejo več možnih ter verjetnih stanj podnebnega sistema v Sloveniji na podlagi globalnega družbenogospodarskega razvoja in služijo kot ocena prihodnjih temperaturnih, padavinskih in hidroloških razmer.

Prihodnje podnebne razmere bodo močno odvisne od razvoja družbe in gospodarstva v 21. stoletju (stopnje naraščanja prebivalstva, bruto domačega proizvoda in tehnološkega razvoja) ter uspešnosti podnebnih politik.

Pri pripravi ocene sprememb podnebja v Sloveniji do konca 21. stoletja so strokovnjaki Agencije Republike Slovenije za okolje upoštevali tri scenarije izpustov toplogrednih plinov [121]:

  1. Optimistični scenarij izpustov (RCP2.6) se najbolj približa ciljem Pariškega sporazuma in predvideva, da bo politika omejevanja izpustov zelo hitra in uspešna: izpusti bodo dosegli višek na začetku 21. stoletja in se nato hitro zmanjševali ter dosegli ničelno vrednost [122] do osemdesetih let 21. stoletja, v nadaljevanju pa bodo celo rahlo negativni (ponori bodo večji od izpustov).
  2. Zmerno optimistični scenarij (RCP4.5) predvideva, da se bodo izpusti toplogrednih plinov sprva še povečevali, nato pa sredi in proti koncu 21. stoletja zmanjševali, vendar bodo ostali sorazmerno veliki.
  3. Pri pesimističnem scenariju (RCP8.5) pa se večji uspehi pri omejevanju izpustov ne predvidevajo, zato se bodo ti skozi celotno 21. stoletje hitro povečevali.

Rezultati simulacij za prihodnost napovedujejo znaten dvig povprečne letne temperature zraka do konca 21. stoletja na celotnem območju Slovenije v vseh letnih časih [123].

Naraščanje temperature zraka se bo v Sloveniji v 21. stoletju nadaljevalo, velikost dviga pa je zelo odvisna od scenarija izpustov toplogrednih plinov [124].

Časovni potek spremembe letnega povprečja temperature zraka v Sloveniji do konca 21. stoletja za tri scenarije izpustov, vključno z razponi odstopanj zaradi uporabe različnih podnebnih modelov [125].

V primeru optimističnega scenarija izpustov RCP2.6 bo temperatura do konca stoletja v primerjavi z obdobjem 1981–2010 zrasla za približno 1,3 °C. Scenarij značilnega poteka vsebnosti toplogrednih plinov RCP4.5, ki glede zmanjševanja izpustov velja za zmerno optimističnega ter najbolj verjetnega v naslednjem stoletju, do leta 2100 predvideva dvig temperature zraka za približno 2 °C glede na obdobje 1981–2010, po pesimističnem scenariju izpustov RCP8.5 pa za približno 4,1 °C [126].

Verjetno bo najbolj zrasla temperatura pozimi, le nekoliko manj poleti in jeseni, najmanj pa spomladi.

Sprememba povprečne temperature zraka po meteoroloških letnih časih in za celo leto v treh projekcijskih obdobjih glede na obdobje 1981–2010 za pesimistični scenarij izpustov (RCP8.5). Prikazan je odklon temperature od povprečja v primerjalnem obdobju 1981–2010 [127].

Dvig temperature bo močno povečal toplotno obremenitev. V primeru optimističnega scenarija izpustov se bo letno število vročih dni v Sloveniji do konca stoletja povečalo za približno 6, v primeru zmerno optimističnega scenarija izpustov za približno 11, v primeru pesimističnega scenarija izpustov pa za približno 27 [128].

V vseh scenarijih izpustov se bo povečalo število in trajanje vročinskih valov.

V primeru zmerno optimističnega scenarija izpustov bomo imeli konec stoletja povprečno vsaj en vročinski val letno, ki bo po jakosti primerljiv ali hujši od vročinskega vala, ki smo ga imeli poleti 2003.

Ogreval se bo površinski sloj tal.

Skladno z dvigom temperature zraka se bo ogreval površinski sloj tal, oboje pa bo vplivalo na fenološki razvoj rastlin in dolžino rastne dobe. Spomladanski fenološki razvoj rastlin (razvoj listov in cvetov) bo zgodnejši. V primeru srednje optimističnega scenarija izpustov bo olistanje gozdnega drevja približno dva tedna, v primeru pesimističnega scenarija izpustov pa celo do približno 40 dni zgodnejše kot v primerjalnem obdobju 1981–2010 [129].

Zaradi zvišanja temperature zraka in tal bo prišlo do premika rastlinskih pasov. Ker je sposobnost selitve rastlinstva majhna, obstaja nevarnost, da se precej rastlinskih vrst ne bo zmoglo preseliti in bodo zato izumrle. To bi povzročilo zmanjšanje biotske raznovrstnosti [130].

Dolžina rastne dobe se bo podaljševala, spomladi se bo začela prej, jeseni pa končala pozneje. Vprašljivo je preživetje današnjih drevesnih vrst v tem geografskem prostoru.

Drevesna sestava slovenskih gozdov se bo s spreminjanjem podnebja postopno spreminjala. Podnebne spremembe bodo najbolj prizadele smreko, jelko in druge iglavce. Dolgoročno je lahko ogrožena tudi bukev, ki danes predstavlja znaten del slovenskih gozdov in bo verjetno ostala glavna drevesna vrsta. Pričakuje se povečanje deleža ostalih listavcev, pri čemer bodo današnje vrste sčasoma nadomestili toploljubni listavci, in povečevanje deleža nekaterih tujerodnih vrst (robinja, pajesen, duglazija …) [131].

Poleg sprememb temperature in padavin bodo na gozd pomembno vplivali tudi sekundarni učinki podnebnih sprememb, kot so pojavi novih bolezni in škodljivcev ter večja pogostost gozdnih požarov. Zaradi višjih temperatur in pogostejših ekstremnih vremenskih dogodkov tudi že opažamo vse več škodljivcev, npr. podlubnikov, katerih število je v srednji Evropi skokovito naraslo. Znanstveniki opozarjajo tudi na nevarnost širjenja invazivnih tujerodnih vrst, ki odvzemajo prostor za rast avtohtonim vrstam.

Umiranje smrekovih gozdov, do kakršnega bi lahko prišlo do konca 21. stoletja v primeru pesimističnega scenarija izpustov [132].

Gladina morja se bo dvigovala.

Po optimističnem scenariju se bo gladina morja do konca 21. stoletja dvignila še za pol metra, po pesimističnem scenariju pa za dodaten meter.

V slovenskem obalnem območju so zaradi dviga gladine morja najbolj izpostavljene soline, luka Koper, marine in kopališča, ranljiva pa so vsa obmorska mesta. Slika prikazuje možne posledice dviga gladine morja konec 21. stoletja, če se bo uresničil pesimistični scenarij izpustov [133].

V povprečju bo več padavin, še posebej pozimi. Povečala se bosta jakost in pogostost izjemnih padavin, povečanje pa bo najbolj izrazito v primeru pesimističnega scenarija izpustov.

V nasprotju s temperaturo so scenariji za spremembe padavin v Sloveniji do konca 21. stoletja manj zanesljivi.

Časovni potek spremembe letne višine padavin do konca 21. stoletja v Sloveniji za tri scenarije, vključno z razponi odstopanj zaradi uporabe različnih podnebnih modelov. Prikazana je relativna vrednost glede na povprečje v obdobju 1981–2010 (to pomeni, da ima povprečje v obdobju 1981–2010 na grafu vrednost 1, vrednost 1,2 pa npr. pomeni, da bo količina padavin za 1,2-krat večja od povprečja v obdobju 1981–2010) [134].

Sprememba povprečne višine padavin po meteoroloških letnih časih in za celo leto v treh projekcijskih obdobjih glede na obdobje 1981–2010 za pesimistični scenarij izpustov (RCP8.5) Prikazan je relativni odklon višine padavin od povprečja v primerjalnem obdobju 1981–2010 [135].

Višina padavin na letni ravni in pozimi se bo po zmerno optimističnem in pesimističnem scenariju izpustov sredi ali konec 21. stoletja znatno povečala. V primeru obeh scenarijev izpustov bo povprečno povečanje letnih padavin konec stoletja v primerjavi z obdobjem 1981–2010 do 20 %. Še bolj se bodo padavine povečale pozimi, nekoliko bolj na vzhodu države. Že v sredini stoletja se bodo v vzhodni Sloveniji zimske padavine povečale do 40 %, do konca stoletja pa bo v primeru pesimističnega scenarija izpustov lahko tudi več kot 60 % več zimskih padavin [136].

Zimsko naraščanje padavin ne pomeni povečane možnosti za sneg, saj bodo z naraščajočo temperaturo zraka snežne padavine čedalje manj pogoste [137].

Nizkoležeča smučišča bodo čedalje pogosteje ostala brez zimske snežne odeje, kar bo močno vplivalo na zimski turizem [138].

Predvsem zaradi povečanja zimskih padavin v obliki dežja se bo povečala nevarnost poplav. Ker bo manj snežnih padavin, bomo izgubili naravni zadrževalnik vode v obliki snežne odeje.

Srednje letne konice rečnih pretokov se bodo po vseh scenarijih izpustov v primerjavi z obdobjem 1981–2010 povečale povsod po državi, v povprečju od 20 do 30 %. Povečanje se od bližnje prihodnosti proti koncu stoletja stopnjuje. Največje povečanje konic bo na severovzhodu države, kjer bo v primeru zmerno optimističnega scenarija izpustov znašalo do približno 30 %. V primeru pesimističnega scenarija izpustov bo povečanje proti koncu stoletja med 20 in 40 % na skoraj vseh vodomernih postajah [139].

Zaradi povečanja padavin se bo povečalo napajanje podzemne vode.

Ne glede na scenarij izpustov toplogrednih plinov se bo povprečno letno napajanje podzemne vode v primerjavi z obdobjem 1981–2010 do konca stoletja povečalo v povprečju do 20 %. Izstopa severovzhodna Slovenija, kjer lahko povečanje preseže 30 % [140]. Vode nam skratka ne bo primanjkovalo.

Spremembe povprečnega letnega napajanja podzemne vode za tri projekcijska obdobja in dva scenarija izpustov RCP4.5 (levo) in RCP8.5 (desno) glede na primerjalno obdobje 1981–2010 [141].

Čeprav poleti in jeseni ne pričakujemo sprememb v skupni količini padavin, se bo povečala jakost kratkotrajnih suš med posameznimi padavinskimi dogodki.

Šestdesetdnevni vodni primanjkljaj se bo v zmerno optimističnem scenariju izpustov v primerjavi z obdobjem 1981–2010 povečal le v sredini stoletja, v poletnem in jesenskem času, do 70 mm. Proti koncu stoletja se bo nato spet zmanjšal na nivo primerjalnega obdobja. V pesimističnem scenariju izpustov se bo primanjkljaj povečal šele ob koncu stoletja, prav tako poleti in jeseni, ko bodo spremembe ponekod tudi večje od 70 mm [142].

[120] Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje (2018): Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja: Sintezno poročilo – prvi del, dostopno na: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/OPS21_Porocilo.pdf.

[121] Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje (2018): Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja: Sintezno poročilo – prvi del, dostopno na: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/OPS21_Porocilo.pdf.

[122] (Neto) ničelni izpusti toplogrednih plinov so doseženi, ko izpusti (npr. zaradi kurjenja fosilnih goriv) ne presegajo zmožnosti ponorov, da jih odstranijo iz ozračja. Najpomembnejši naravni ponor predstavljajo gozdovi.

[123] Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje (2018): Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja: Sintezno poročilo – prvi del, dostopno na: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/OPS21_Porocilo.pdf.

[124] Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje (2018): Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja: Sintezno poročilo – prvi del, dostopno na: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/OPS21_Porocilo.pdf.

[125] Vir slike: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje (2018): Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja: Sintezno poročilo – prvi del, dostopno na: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/OPS21_Porocilo.pdf.

[126] Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje (2018): Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja: Sintezno poročilo – prvi del, dostopno na: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/OPS21_Porocilo.pdf.

[127] Vir slike: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje (2018): Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja: Sintezno poročilo – prvi del, dostopno na: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/OPS21_Porocilo.pdf.

[128] Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje (2018): Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja: Sintezno poročilo – prvi del, dostopno na: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/OPS21_Porocilo.pdf.

[129] Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje (2018): Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja: Sintezno poročilo – prvi del, dostopno na: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/OPS21_Porocilo.pdf.

[130] Vir: spletna stran Slovenija znižuje CO2 – dobre prakse: www.slovenija-co2.si/index.php/o-co2

[131] Zavod za gozdove (2019): Predvidene spremembe sestave gozda zaradi podnebnih sprememb, dostopno na www.podnebnapot2050.si/wp-content/uploads/2019/03/Predvidene-spremembe-sestave-gozda-zaradi-podnebnih-sprememb.pdf.

[132] Vir slike: Umanotera, razstava Slovenija 50+

[133] Vir slike: Umanotera, razstava Slovenija 50+

[134] Vir slike: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje (2018): Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja: Sintezno poročilo – prvi del, dostopno na: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/OPS21_Porocilo.pdf.

[135] Vir slike: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje (2018): Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja: Sintezno poročilo – prvi del, dostopno na: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/OPS21_Porocilo.pdf.

[136] Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje (2018): Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja: Sintezno poročilo – prvi del, dostopno na: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/OPS21_Porocilo.pdf.

[137] Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje (2018): Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja: Sintezno poročilo – prvi del, dostopno na: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/OPS21_Porocilo.pdf.

[138] Vir slike: Umanotera, razstava Slovenija 50+

[139] Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje (2018): Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja: Sintezno poročilo – prvi del, dostopno na: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/OPS21_Porocilo.pdf.

[140] Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje (2018): Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja: Sintezno poročilo – prvi del, dostopno na: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/OPS21_Porocilo.pdf.

[141] Vir slike: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje (2018): Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja: Sintezno poročilo – prvi del, dostopno na: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/OPS21_Porocilo.pdf.

[142] Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje (2018): Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja: Sintezno poročilo – prvi del, dostopno na: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/OPS21_Porocilo.pdf.

V procesu priprave državnega Strateškega okvira prilagajanja podnebnim spremembam [143] so strokovnjaki Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani izdelali Podlage za pripravo ocene tveganj in priložnosti, ki jih podnebne spremembe prinašajo za Slovenijo [144].

  • Ugotavljajo, da utegnejo podnebne spremembe v Sloveniji močno vplivati na vodne vire in vodooskrbo ter povzročiti težave pri oskrbi s pitno vodo poleti.
  • Zaradi dviga temperature in povečanja pogostosti in trajanja vročinskih valov se utegnejo spremeniti vzorci porabe energije in pogoji za njeno proizvodnjo (zelo povečana potreba po hlajenju poleti in nekoliko zmanjšana potreba po ogrevanju pozimi, težave z zagotavljanjem oskrbe z vodo za hlajenje objektov za proizvodnjo električne energije) ter povečati potrebe po zelenih površinah v mestih.
  • Podnebne spremembe utegnejo tudi spremeniti turistične tokove in ogroziti turistično infrastrukturo, povzročiti motnje v delovanju industrije in povečati obratovalne stroške.
  • Zaradi spremembe padavinskih vzorcev se utegnejo pojaviti motnje v proizvodnji energije, zlasti hidroenergije.
  • Zaradi zakisanja morja utegnejo biti ogroženi nekateri organizmi v Jadranskem morju, zaradi dviga morske gladine pa utegnejo biti v prihodnosti potrebni premiki cestne in železniške infrastrukture ter izpraznitev nekaterih (delov) obalnih naselij.
  • Povečana pogostost in jakost ekstremnih vremenskih pojavov utegne povečati škodo na lastnini, proizvodnih, turističnih in poslovnih objektih in infrastrukturi ter povzročiti gospodarsko škodo (npr. povečati stroške in ogroziti stabilnost zavarovalniškega sistema). Za preprečitev škode naj bi bili potrebni spremenjeni pristopi pri gradnji in prostorskem načrtovanju (npr. načrtovanje zunaj poplavnih območij).
  • Ne nazadnje se utegne zaradi podnebnih sprememb v prihodnosti povečati potreba po humanitarni pomoči ter potreba po pomoči na kriznih območjih, ki jih bodo prizadeli konflikti, nastali zaradi naravnih virov.

[143] Ministrstvo za okolje in prostor (2016): Strateški okvir prilagajanja podnebnim spremembam, dostopen prek http://mop.arhiv-spletisc.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/podnebne_spremembe/SOzP.pdf.

[144] Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (2014): Podlage za pripravo ocene tveganj in priložnosti, ki jih podnebne spremembe prinašajo za Slovenijo. Končno poročilo, dostopno na mop.arhiv-spletisc.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/podnebne_spremembe/pripr_podl_prip_ocene_tveganj.pdf.

Z naraščanjem temperature zraka se bodo v prihodnosti spremenile tudi razmere za pridelavo hrane v Sloveniji. Strokovnjaki Agencije Republike Slovenije za okolje so pripravili oceno vpliva podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja na kmetijstvo in gozdarstvo [145]. Ta kaže, da se bo ogreval površinski sloj tal in dolžina rastne dobe se bo podaljševala – spomladi se bo začela prej, jeseni pa končala pozneje, na Primorskem se bo razpotegnila tudi v zimsko obdobje.

Sprememba v dolžini rastne dobe bo lahko imela tako pozitivne kakor tudi negativne učinke na pridelek kmetijskih rastlin. Povečal se bo izbor kmetijskih rastlin, ki bodo lahko uspevale tudi na območjih, kjer jih danes še ne gojimo, in možno bo uvajanje novih toplotno zahtevnejših kmetijskih rastlin. Tako so v Ajdovščini leta 2015 na občinski njivi uspešno preizkusili gojenje vrste tropskih in subtropskih kulturnih rastlin, ki bi lahko ob segrevanju podnebja nadomestile ali dopolnile tradicionalne kulture v Vipavski dolini: afriško kumaro, sladki krompir, okro, različne vrste buč in andsko jagodo [146]. Skrb pa vzbuja širjenje rastlinskih bolezni, ki jih še ne poznamo, in širjenje tujih invazivnih rastlinskih vrst, zlasti plevelov.

Rastlinski svet bo ob daljši rastni dobi še bolj izpostavljen sušnim in vročim poletjem in povečale se bodo potrebe po namakanju. Zaradi zgodnejšega razvoja rastlin in zgodnejše setve pa kljub višjim temperaturam pomembna dejavnika tveganja ostajata tudi zastoj rasti ob ohladitvah ter pozeba, ki ju bodo prinašali naključni vdori polarnega zraka, zato se bo povečala tudi potreba po zaščiti pred pozebo.

Časovno neusklajene spremembe nastopa razvojnih faz rastlin (npr. spomladanskega olistanja in cvetenja) bodo ogrozile tudi prehranjevalne verige in življenjski prostor nekaterih žuželk opraševalk. Spremenjena dinamika cvetenja alergenih rastlinskih vrst že danes vpliva na zgodnejšo in dlje trajajočo obremenjenost zraka s cvetnim prahom in s tem povezanimi vplivi na zdravje prebivalstva. V toplejšem prihodnjem podnebju skrb vzbujajo tudi številnejše generacije toploljubnih insektov, med katerimi so številni rastlinski škodljivci.

[145] Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje (2018): Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja. Povzetek dejavnikov okolja z vplivom na kmetijstvo in gozdarstvo, dostopno na meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/povzetek-podnebnih-sprememb-agro.pdf.

[146] Vir: http://znanost.sta.si/2285491/ajdovscina-vodilna-obcina-na-podrocju-prilagajanja-podnebnim-spremembam.

V Sloveniji se zaradi milih zim že množijo klopi, okuženi z borelijo in virusom klopnega meningoencefalitisa, ugodnejše postajajo razmere za razmnoževanje tigrastega komarja, ki je lahko prenašalec denge in čikungunje, zdravniki pa bodo morali verjetno zdraviti tudi bolezni, ki jih doslej nismo poznali pri nas, kot je npr. okužba z virusom Zika in vročica Zahodnega Nila [147].

Aedes aegypti, prenašalec virusa Zika [148]

Izjemno visoke temperature in vročinski valovi bodo tudi v Sloveniji pomenili veliko tveganje za zdravje ljudi in bodo pri starejših osebah ter kroničnih bolnikih tudi ogrožali življenja. Samo vročinski val leta 2003 je bil v Evropi glavni vzrok smrti za 70.000 ljudi [149], povečano smrtnost v obdobju vročinskih valov pa so zabeležili tudi v Sloveniji.

Prav tako so tudi pri nas že opazni negativni vplivi vročinskega stresa na delovnem mestu na zdravje in produktivnost delavcev [150], ki se bodo z naraščajočimi temperaturami še stopnjevali predvsem v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih, prevozništvu, turizmu in kmetijstvu. Ob odsotnosti resnega ukrepanja na svetovni ravni in nadaljnjem povečevanju vsebnosti toplogrednih plinov v ozračju bo ob koncu stoletja na številnih območjih Slovenije poleti tako vroče, da običajne dejavnosti, kot sta pridelava hrane in delo na prostem čez dan, zaradi vročinskega stresa ne bodo več mogoče.

[147] Nacionalni inštitut za javno zdravje (2016): Podnebne spremembe in zdravje v Sloveniji 2015, dostopno prek www.nijz.si/sl/publikacije/podnebne-spremembe-in-zdravje-v-sloveniji-2015.

[148] Vir slike: https://en.wikipedia.org/wiki/Aedes

[149] Robine, J. M., in dr. (2008): Death toll exceeded 70,000 in Europe during the summer of 2003, C. R. Biologies vol. 331, št. 2.

[150] Pogačar, T., in Kajfež Bogataj, L. (2017): Obremenjenost slovenskih delavcev z vročinskim stresom, Ujma, št. 37.


[119] Vir: spletna stran Slovenija znižuje CO2 – dobre prakse: www.slovenija-co2.si/index.php/o-co2

Kazalo po  fizikalnem ozadju podnebnih sprememb in njihovih posledicah za Slovenijo:

Celoten dokument je na voljo za prenos tukaj.


Opis fizikalnega ozadja podnebnih sprememb in njihovih posledic za Slovenijo je bil pripravljen v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007), ki je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.